Grafit: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m added Category:Ogljik using HotCat |
m clean up & disambig AWB |
||
Vrstica 32:
}}
{{drugipomeni}}
'''Grafit''' je ena od treh [[alotropija|alotropskih modifikacij]] [[ogljik]]a. [[Alotropija]] je namreč pojav, ko se element pojavlja v več [[kristal]]nih oblikah; ogljik se poleg grafita pojavlja še kot [[diamant]] in [[fuleren]]. Diamant [[kristalizacija|kristalizira]] v [[kubični kristalni sistem|kubičnem kristalnem sistemu]], fulereni pa imajo zanimivejšo zgradbo, najbolj podobno [[nogometna žoga|nogometni žogi]], kjer se v ogrodju izmenjujejo petčlenski in šestčlenski obroči.
[[Slika:Graphit gitter.png|thumb|[[Kristalna struktura]] grafita]]
Grafit kristalizira v [[heksagonalni kristalni sistem|heksagonalnem (šesterokotnem) kristalnem sistemu]], posamezni [[šesterokot]]niki pa se razporedijo v [[ravnina|ravne]] [[plast]]i. [[Atom]]e ogljika v plasteh usmerjajo trije atomi vezani s [[hibridizacija|sp<sub>2</sub>]] [[elektronska vez|elektronskimi vezmi]], medtem ko je p<sup>z</sup> elektron umeščen med plasti kristala kar daje grafitu [[električna prevodnost|električno prevodnost]]. Plasti vežejo med sabo le [[Van der Waalsova vez|Van der Waalsove vezi]], ki pa so seveda [[šibka vez|šibke]], grafit pa se zaradi tega [[luščenje|lušči]] po ploskvah.
Grafit se uporablja za [[svinčnik]]e, [[mazivo|maziva]], [[talilni lonec|talilne lonce]], za [[elektroda|elektrode]] in kot [[Moderator (fizika)|moderator]] v [[jedrski reaktor|jedrskih reaktorjih]]. Poleg tega so zelo uporabna [[ogljikova vlakna]], ker imajo sorazmerno visoko [[natezna trdnost|natezno trdnost]] in so zelo obstojna. Dobimo jih pri segrevanju [[akrilna vlakna|akrilnih vlaken]] v [[inertna atmosfera|inertni atmosferi]]. Uporabljajo se za [[ojačitev]] v [[kompozitni material|kompozitnih materialih]] (npr. za [[turbina|turbinske]] [[lopatica|lopatice]]).
[[Saje]], [[oglje]] in [[koks]] dobimo pri segrevanju [[organska snov|organskih snovi]], kot so [[les]], [[kost]]i in [[premog]] brez dostopa [[zrak]]a pri 1000 °C. [[
Najprej:
:oglje + [[silicij|Si]] → SiC
nato pri visokih [[temperatura]]h (2000 °C) nastane grafit po reakciji:
:SiC → Si + C<sub>(grafit)</sub>.
Vse oblike grafita so pri [[oksidacija|oksidaciji]] [[termodinamska stabilnost|termodinamsko nestabilne]]. Nad 1000 °C nastane [[ogljikov monoksid|CO]], pod 1000 °C pa nastane [[ogljikov oksid|CO<sub>2</sub>]].
| |||