Geodezija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Bot: Migracija 57 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q131089 |
m malo wikifikacije in par vejic |
||
Vrstica 1:
{{uredi|razlog=slog}}
'''Geodezíja''' je [[veda]] o [[merjenje|merjenju]], dimenziji in določitvi oblike [[Zemlja|Zemlje]] kot celote ali njenega dela. Je predvsem tehnična veda, ki se ukvarja z določitvijo velikosti in [[Oblika Zemlje|oblike]] [[Zemeljsko površje|površja Zemlje]] v celoti ali pa njegovih manjših delov. Ime izhaja iz [[grščina|grške]] besede γεωδαισία - ''geodaisia'', dobesedno »razdelitev Zemlje«.
Osnovna naloga geodezije je izmera [[Zemlja|Zemeljskega]] površja in pravilen prikaz le-tega na [[načrt]]ih in [[karta]]h.
Geodezija je tudi nepogrešljiva pri tehničnih delih, kot so zakoličevanje stavb, trasiranje cest in železnic, urbanizacija in upravljanje s prostorom itd.
Za izmero terena in določitev položaja točk na Zemeljskem površju uporabljamo [[koordinatni sistem|koordinatne sisteme]]. Poznamo:
▲-ravninske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi pravokotni([[Gauss-Krüeger]]jev koordinatni sistem, [[UTM]] itd.)
V geodeziji za prikaz terena na načrtu uporabljamo različne projekcije:
▲-stoščna
▲-valjasta in
▲-Gauss-Krüegerjeva projekcija
Prvi začetki geodezije segajo približno v leto 2000 pr. n. št. Sprva so [[Babilon]]ci, [[Egipt|Egipčani]] in [[Arabci]] domnevali, da je Zemlja ravna ploskev. V času helenistične [[Grčija|Grčije]] pa znanstveniki ([[Aristotel]], [[Eratosten]]) spoznajo, da je [[Zemlja]] okrogla. Eratosten je bil tudi prvi, ki je z domiselno metodo razlik kotov vpadnih sončnih žarkov v [[Asuan]]u in [[Aleksandrija|Aleksandriji]] izmeril obseg Zemlje (5000 stadijev), kar je za neverjetno natančno.
Vrstica 29 ⟶ 22:
Moderna geodezija se je začela razvijati v 18. stoletju. Mnogi matematiki, geografi, astronomi in celo vojaški inženirji so v tem času bistveno izboljšali geodetske inštrumente (Zeiss, Reichenbach, Kepler itd.)
V geodeziji uporabljamo različna orodja. Za signalizacijo točk nam služijo trasirke (navadno kovinske palice z izmenjujočo rdečo-belo barvo), za merjenje kotov uporabljamo [[teodolit]] (lahko tudi [[tahimeter]]), za merjenje višinskih razlik [[nivelir]] in [[lata]] (navadno s [[centimeter]]sko razdelbo), za merjenje dolžin uporabljamo [[merski trak]], optične in laserske razdaljemere. Ena najbolj priročnih oblik klasičnega pridobivanja koordinat je tahimetrija (inštrument tahimeter in lata ali pa elektronski tahimeter in prizma). S to metodo lahko iz enega stojišča pridobimo vse 3 prostorske [[koordinate]] X,Y,H.
[[slika:Geodetic Control Mark.jpg|thumb|Geodetska kontrolna točka na terenu]]
Na terenu imamo označene, stabilizirane in oštevičene različne tipe geodetskih [[točka|točk]], ki nam služijo kot osnova za terenske meritve. Poznamo:
* poligonske točke
▲-reperji (višinske točke)
Po [[država|državi]] je razpeljana mreža trigonometričnih točk, z medsebojno oddaljenostjo nekaj [[kilometer|kilometrov]].
Vrstica 46 ⟶ 35:
Višinsko mrežo točk pa natančno določajo reperji.
Ker geodezija sodi v sam vrh tehničnih ved, v katerih šteje natančnost, uporabljamo pri meritvah izjemno natančne
Danes vemo, da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid]]a, telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|geodezija|Geodezija}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Geodesy}}
* [http://www3.fgg.uni-lj.si/ Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani]
[[Kategorija:Področja geografije]]
| |||