Geodezija: Razlika med redakcijama

dodanih 337 zlogov ,  pred 8 leti
m
malo wikifikacije in par vejic
m (Bot: Migracija 57 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q131089)
m (malo wikifikacije in par vejic)
{{uredi|razlog=slog}}
 
'''Geodezíja''' je [[veda]] o [[merjenje|merjenju]], dimenziji in določitvi oblike [[Zemlja|Zemlje]] kot celote ali njenega dela. Je predvsem tehnična veda, ki se ukvarja z določitvijo velikosti in [[Oblika Zemlje|oblike]] [[Zemeljsko površje|površja Zemlje]] v celoti ali pa njegovih manjših delov. Ime izhaja iz [[grščina|grške]] besede γεωδαισία - ''geodaisia'', dobesedno »razdelitev Zemlje«.
 
Geodezija je predvsem tehnična veda, ki se ukvarja z določitvijo velikosti in oblike površine Zemlje v celoti ali pa njenih manjših delov. Ime izhaja iz grščine:
GEO - Zemlja
DEZIS - meriti
 
Osnovna naloga geodezije je izmera [[Zemlja|Zemeljskega]] površja in pravilen prikaz le-tega na [[načrt]]ih in [[karta]]h.
Geodezija je tudi nepogrešljiva pri tehničnih delih, kot so zakoličevanje stavb, trasiranje cest in železnic, urbanizacija in upravljanje s prostorom itd.
 
Za izmero terena in določitev položaja točk na Zemeljskem površju uporabljamo [[koordinatni sistem|koordinatne sisteme]]. Poznamo:
 
-* prostorske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi polarni (geografski koordinatni sistem, WGS 84)
-* ravninske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi pravokotni([[Gauss-Krüeger]]jev koordinatni sistem, [[UTM]] itd.)
 
-ravninske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi pravokotni([[Gauss-Krüeger]]jev koordinatni sistem, [[UTM]] itd.)
 
V geodeziji za prikaz terena na načrtu uporabljamo različne projekcije:
 
-* ravninska
-* stoščna
 
-* valjasta in
-stoščna
-* Gauss-Krüegerjeva projekcija
 
-valjasta in
 
-Gauss-Krüegerjeva projekcija
 
Prvi začetki geodezije segajo približno v leto 2000 pr. n. št. Sprva so [[Babilon]]ci, [[Egipt|Egipčani]] in [[Arabci]] domnevali, da je Zemlja ravna ploskev. V času helenistične [[Grčija|Grčije]] pa znanstveniki ([[Aristotel]], [[Eratosten]]) spoznajo, da je [[Zemlja]] okrogla. Eratosten je bil tudi prvi, ki je z domiselno metodo razlik kotov vpadnih sončnih žarkov v [[Asuan]]u in [[Aleksandrija|Aleksandriji]] izmeril obseg Zemlje (5000 stadijev), kar je za neverjetno natančno.
Moderna geodezija se je začela razvijati v 18. stoletju. Mnogi matematiki, geografi, astronomi in celo vojaški inženirji so v tem času bistveno izboljšali geodetske inštrumente (Zeiss, Reichenbach, Kepler itd.)
 
V geodeziji uporabljamo različna orodja. Za signalizacijo točk nam služijo trasirke (navadno kovinske palice z izmenjujočo rdečo-belo barvo), za merjenje kotov uporabljamo [[teodolit]] (lahko tudi [[tahimeter]]), za merjenje višinskih razlik [[nivelir]] in [[lata]] (navadno s [[centimeter]]sko razdelbo), za merjenje dolžin uporabljamo [[merski trak]], optične in laserske razdaljemere. Ena najbolj priročnih oblik klasičnega pridobivanja koordinat je tahimetrija (inštrument tahimeter in lata ali pa elektronski tahimeter in prizma). S to metodo lahko iz enega stojišča pridobimo vse 3 prostorske [[koordinate]] X,Y,H.
[[slika:Geodetic Control Mark.jpg|thumb|Geodetska kontrolna točka na terenu]]
S to metodo lahko iz enega stojišča pridobimo vse 3 prostorske [[koordinate]] X,Y,H.
 
Na terenu imamo označene, stabilizirane in oštevičene različne tipe geodetskih [[točka|točk]], ki nam služijo kot osnova za terenske meritve. Poznamo:
 
-* trigonometrične točke (najvišji red natančnosti)
* poligonske točke
 
-poligonske* linijske točke
-* reperji (višinske točke)
 
-linijske točke
 
-reperji (višinske točke)
 
Po [[država|državi]] je razpeljana mreža trigonometričnih točk, z medsebojno oddaljenostjo nekaj [[kilometer|kilometrov]].
Višinsko mrežo točk pa natančno določajo reperji.
 
Ker geodezija sodi v sam vrh tehničnih ved, v katerih šteje natančnost, uporabljamo pri meritvah izjemno natančne imštrumenteinštrumente in kontrole meritev, pri obdelavi podatkov pa pravilne matematične metode ter izravnavo nekaterih napak. Danes se v veliki meri uporablja [[računalnik|računalniška]] tehnologija, tako pri meritvah, izračunih, kot tudi pri sami izdelavi načrtov. Velik napredek predstavlja vse bolj izboljšana [[GPS]] tehnologija, ki je zelo hitra in priročna, a za določanje preciznih koordinat in dolžin, uporabljamo elektronske teodolite in laserske razdaljemere.
 
Danes se v veliki meri uporablja [[računalnik|računalniška]] tehnologija, tako pri meritvah, izračunih, kot tudi pri sami izdelavi načrtov.
Velik napredek predstavlja vse bolj izboljšana [[GPS]] tehnologija, ki je zelo hitra in priročna, a za določanje preciznih koordinat in dolžin, uporabljamo elektronske teodolite in laserske razdaljemere.
 
Danes vemo, da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid]]a, telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika, pri obdelavi podatkov, prenaša na [[elipsoid]], kateremu lahko z matematičnimi operacijamo določamo dimenzije.
 
== Zunanje povezave ==
{{Wikislovar|geodezija|Geodezija}}
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Geodesy}}
* [http://www3.fgg.uni-lj.si/ Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Univerza v Ljubljani]
 
[[Kategorija:Področja geografije]]