Zeleni legvan: Razlika med redakcijama

[[Slika:Legvan 2.JPG|thumb|right|200px]]

 

 

[[Rep]] je dolg okoli dve tretjini legvanove dolžine. Služi v različne namene: pomaga pri plezanju in plavanju, z njim krmari ter se poganja v vodi, na drevesih uravnava ravnotežje. Rep lahko tudi odvrže, podobno kakor nam je to poznano pri pri nas živečih kuščarjih.

Kasneje rep ponovno zraste. Služi tudi v obrambne namene, saj z njim lahko nasprotnika udari.

[[Slika:Zeleni legvan = Baron.JPG|thumb|]]

 

Legvan ima dva para okončin, ki imajo vsaka po pet prstov, ki se zaključujejo z ostrimi kremplji. Slednji jim pomagajo pri plezanju, praskanju ... Zadnji dve okončini imata na spodnji strani [[stegnenica|stegnenic]] stegnenične pore, ki odraslim osebkom služijo za označevanje teritorija. Samec ima po navadi večje in vidnejše stegnenične pore. V času parjenja jim iz por poženejo kaveljčki.

 

[[Kloaka]] ali stok je skupna odprtina za sečno-prebavne in spolne poti v predelu med zadnjima okončinama ob korenu repa. Pri samicah je globlja kot pri samcih.

 

Podbradek sega od konca vratu do brade. Je kožna guba, s katero legvan uravnava [[telesna temperatura|telesno temperaturo]]. Služi tudi za sporazumevanje; legvan lahko kožno gubo razpre ali stisne k sebi.

 

Legvani imajo močan, a kratek vrat. Na njem so roževinasti trni, ki se nadaljujejo po telesni dolžini tudi po repu, le da so od vratu navzdol zmeraj manjši.

 

[[Uho|Ušesi]] se nahajata na začetku vratu, prekriva ju tanka membrana - [[bobnič]], ki je precej nezavarovan, za razliko od sesalcev kjer je bobnič v notranjosti ušesa. Legvani slišijo dobro in se hitro odzovejo na njim tuje zvoke. Imajo zelo občutljiva ušesa, ki zaznajo zvok drugega legvana na 10 milj.

 

[[Oko|Oči]] niso izrazito velike. So različnih barv, od rjave vse do zlatobronaste, odvisno od posamezne živali. Podnevi vidijo zelo dobro, ločijo barve in se zanašajo na svoj vid, ponoči vidijo slabše.

 

Temensko ali tretje oko izgleda kot brezbarvna ovalna luska. S tem očesom legvani ne morejo zaznavati barv in ne omogoča ostrega vida. Z njim razločijo le temo in svetlobo, razločijo padanje senc - prekinitev svetlobe, kar služi zlasti kot obramba pred [[plenilec|plenilci]].

 

Legvan ima dve nosnici, v katerih je organ za [[voh]]. Legvani tudi kihajo, s kihanjem izločajo odvečno [[sol]] iz telesa, kar jim omogočajo solne [[žleza|žleze]]. Legvani imajo dober voh.

 

Rob ust je prekrit z nekoliko večjimi luskami. Ustna votlina je rožnate barve; v njej se nahaja [[Jezik (organ)|jezik]], ki je na koncu temnejše rdeče barve z lepljivimi snovmi. Pomaga jim pri hranjenju. Z njim tudi okušajo ter vohajo. Legvan ima dokaj močne čeljusti, na katerih se nahaja tudi do 120 majhnih zobkov, ostrih kakor britev. Rastejo neprenehoma in se tako obnavljajo.

 

 

Zeleni legvan je karakterno močna žival, a se [[značaj]] razlikuje od živali do žival. Je samotar in individualist, deluje [[nagon]]sko in [[refleks]]no. Potrebuje sonce, rastline in vodo.

Vsekakor po naravi ni domača žival in človekov sopotnik skozi mnoga leta, kakor na primer [[domači pes|pes]] ali [[domača mačka|mačka]]. Kot domače živali ne jemljemo legvanov iz divjine, marveč živali od priznanega in preverjenega vzgojitelja. Pomembno je zavedanje bodočega lastnika, da legvan ob pravilni oskrbi in negi doseže znatno velikost. Za njihovo socializacijo je potrebno veliko potrpljenja in znanja. Legvani so zelo teritorialni.

 

{{Zbirka|Iguana iguana}}

 

[[Kategorija:Taksoni, opisani leta 1758]]

 

{{Link FA|fr}}