Park Tivoli, Ljubljana: Razlika med redakcijama

Načrt za park je izdelal [[francozi|francoski]] [[inženir]] Blanchard. Park so odprli leta [[1813]].

Dobro stoletje kasneje, med leti [[1921]] in [[1939]], je [[Jože Plečnik]] delno preuredil podobo parka.

Danes ima park številne sprehajalne poti, cvetlične ureditve, [[fontana|fontane]] in [[kip]]ekipe. Glavne točke parka so trije veliki [[kostanj]]evikostanjevi [[drevored]]idrevoredi in [[Jakopičev drevored]], ki ga je načrtoval Plečnik.

Sam park so nato v prvi, še posebej pa v drugi polovici [[20. stoletje|20. stoletja]] dopolnjevali z različnimi objekti športno-sprostitvene narave. Tako so zgradili [[ribnik]], [[botanični vrt]], [[rastlinjak]], [[otroško igrišče]], [[letno kopališče Ilirija]] ([[1929]]), [[Hala Tivoli|športno dvorano Tivoli]] ([[1965]]; [[arhitekt]] [[Marjan Božič]]), pokrito [[kopališče]] s [[fitnes]]omfitnesom ([[1973]]; arhitekt [[Fedja Košir]]),... Poleg tega se v parku nahajajo še odprta [[igrišče|igrišča]] za [[tenis]], [[košarka|košarko]], [[kotalkanje]] in [[mini golf]]. Pozneje so dodali še pokrite bazene s fitnesom in kegljiščem.

Leta [[2000]] je [[Mestna občina Ljubljana]] objavila [[natečaj]] za ureditev območja letnega telovadišča Ilirija v parku, a je projekt zamrl.

Leta [[1880]] so v parku Tivoli uredili [[ribnik]], ki so mu meščani preprosto rekli “bajer”. Ribnik je nastal z izkopom je bil prvotno namenjen [[drsanje|drsanju]] in čolnarjenju (nemško drsalno društvo Laibacher Eislaufverein). V ribniku so bile sprva okrasne in druge [[ribe]] in seveda [[žaba|žabe]].

Leta [[1906]] je mestna občina odvzela ribnik nemškemu drsalnemu društvu in ga do prve svetovne vojne vodila sama. Zaradi pomanjkanja denarja je magistrat med obema vojnama sklenil, da bo organizirano drsanje opustil in končala se je zlata doba drsanja na ribniku.

Ob ribniku je manjši botanični park z [[rastlinjak]]omrastlinjakom. Na nasprotni strani ribnika je otroško igrišče, urejeno leta [[1942]] in preurejeno ter opremljeno z novimi igrali.