DokumentiDokument o začetkih antičnih olimpijskih iger se ni ohranil, obstajajo pa številne legende o njihovem začetku. Po eni od njih naj bi bile prve igre povezane z antičnim grškim pojmom ἐκεχειρία (ekeicheiria) ali [[olimpijsko premirje|olimpijskim premirjem]]. Prve zabeležene igre so se odvijale v [[Olimpija, Grčija|Olimpiji]] leta [[776 pr. n. št.]], vendar pa so s precejšnjo gotovostjo igre prirejali tudi pred tem. Igre so bile krajevnega značaja, edina disciplina, v kateri so se tekmovalci pomerili, pa je bil tek na [[stadion]]u. Pozneje so igre počasi prerasle v vsegrški dogodek. Svoj največji razcvet so doživele v šestem in petem stoletju pred našim štetjem. Olimpiada je bila [[religija|verskega]] pomena, pri čemer so se atletska tekmovanja prepletala z žrtvovanji in obredi v čast [[Zevs]]a, katerega [[kip Zeusa v Olimpiji|mogočni kip]] je stal v olimpijskem svetišču, ter [[Pelops]]a, božanskega junaka in mitičnega kralja Olimpije, slavnega po svoji legendarni dirki z bojnimi vozovi, v čigar čast so igre prirejali. Število športnih disciplin je naraslo na dvajset, slavje pa se je raztegnilo na več dni. Zmagovalci so bili deležni velikih časti, slavili so jih v [[poezija|pesmih]] in [[kip]]ih. Igre so prirejali vsaka štiri leta, obdobje med dvema igrama pa je bilo znano kot »olimpijada«. Olimpijade so tako služile kot eden od načinov štetja časa.
Z [[Rimski imperij|rimsko]] nadvlado nad Grčijo so igre sčasoma izgubile svoj pomen. Ko je [[krščanstvo]] postalo uradna vera v rimskem cesarstvu, so na olimpijske igre začeli gledati kot na »poganski« obred, ki je ogrožal prevlado krščanstva, in leta [[393]] jih je [[seznam rimskih cesarjev|rimski cesar]] [[Teodozij I.|Teodozij]] prepovedal, s čimer je zaključil tisočletje antičnih olimpijskih iger.
