Poreče, Koroška: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 16 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q875805
m →‎Novi vek: --copyvio slika
Vrstica 64:
=== Novi vek ===
Poreče so bile, tako kot ostali kraji okoli Vrbskega jezera, vse od časov Karantanije do sredine 19. stoletja poseljene skoraj z izključno [[slovenski jezik|slovensko]] govorečim prebivalstvom. Prve spremembe je prinesel zagon modernega turizma, še posebej po vzpostavitvi oglednih ladijskih voženj čez Vrbsko jezero. Prvi turisti so bili [[Nemci|nemški]] in [[Avstrija|avstrijski]] meščani, ki so se navduševali nad romantično podobo z gorami obdanega jezera sredi idilične Južne Koroške in z njimi je prišlo v teh krajih do prvega resnejšega prodora [[nemški jezik|nemščine]]. Kraji so postali turistično zanimivi in slovensko prebivalstvo Poreč, ki se je do takrat večinoma preživljalo s kmetovanjem, gozdarstvom in ribištvom, je z odprtimi rokami sprejemalo dodatni zaslužek. Posledica je bila vedno večja uporaba nemščine v komunikaciji z gosti in v vsakdanjem življenju, kar je takratna načrtna [[germanizacija]] Koroške v šolstvu in uradništvu le še pospeševala. Leta 1864 so dobile Poreče železniško progo, ki jih je povezala z [[Dunaj|Dunajem]] in [[Italija|Italijo]]. To je dalo še dodaten zagon tujskemu turizmu in majhno ribiško-kmečko naselbino spremenilo v priljubljen mednarodni dopustniški cilj. Znani gostje so bili denimo cesar [[Franc Jožef I.]], [[Gustav Mahler]] in [[Johannes Brahms]].
[[Slika:Abwehrkampf_2.jpg|thumb|left|Nemški zemljevid, ki prikazuje jezikovno sliko koroškega [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja leta 1910. Severna obala [[Vrbsko jezero|Vrbskega jezera]], vključno s Porečami, je prikazana kot ''Slowenisch und gemischtsprachig'', torej kot [[slovenski jezik|slovensko]] govoreča ali dvojezična]]
 
Slovenstvo v Porečah, kakor ob vsej severni obali Vrbskega jezera, se je kljub prodoru nemškega turizma in kapitala močno ohranilo vse do konca [[1. svetovna vojna|1. svetovne vojne]]. Poreče, čeprav takrat še večinsko slovensko govoreče, so bile vključene v ''cono B'' [[koroški plebiscit|plebiscitnega]] ozemlja. Po plebiscitu je novi val turističnega in gospodarskega razvoja skupaj s tradicionalno protislovensko politiko koroških deželnih oblasti le še stopnjeval asimilacijske pritiske na [[Koroški Slovenci|Koroške Slovence]]. Po [[2. svetovna vojna|2. svetovni vojni]] [[Avstrija|avstrijska]] država zgodovinsko slovenskih krajev na severni strani Vrbskega jezera, vključno s Porečami, ne obravnava več kot uradno dvojezično ozemlje.
 
Po vrhuncu turističnega razcveta na Koroškem v 60-ih in 70-ih letih 20. stoletja je prišlo do rahle ohladitve, v zadnjem času pa Poreče doživljajo ponovno turistično oživitev, tokrat na drugačnih temeljih in usmerjene k drugačni ciljni populaciji.
 
== Prebivalstvo ==