Dravinja: Razlika med redakcijama

 

== Opis reke ==

Dravinja se začne kot majhen izvir v gozdu nad najvišjimi kmetijami v naselju Hudinja v nadmorski višini 1180 m. V najzgornejšem delu je dolina razmeroma plitva, a se navzdol hitro poglablja in preide v globoko grapo s strmimi pobočji. Pri kmetiji Ošlak se ji z leve pridruži podoben potok Ločnica, ki priteka izpod [[Rogla|Rogle]], nato teče Dravinja po nekoliko bolj odprti in poseljeni dolini, v kateri se ji z leve in desne pridruži še nekaj kratkih in strmih grap (npr. Boharinščica z leve in Ljubnica z desne strani). Že malo nad [[Zreče|Zrečami]] se strmec Dravinje občutno zmanjša, dolina se nekoliko razširi in v njenem dnu je nameščen velik del zreške industrije (tovarni Unior in SwatyComet), na njeni južni strani pa se s strmo ježo dviguje okoli 20 m višja terasa Dobrava, na kateri je osrednji del mesta [[Zreče]]. Vse do [[Slovenske Konjice|Slovenskih Konjic]] teče vzporedno z njo desni pritok [[Koprivnica (Dravinja)|Koprivnica]], ki se ji pridruži tik nad mestom, razmeščenim v naplavni ravnici tik ob reki in ob vznožju [[Konjiška gora|Konjiške gore]].

 

|-

|}

Ob Dravinji je drugo najobsežnejše poplavno območje v Sloveniji (okoli 6500 ha), ki sega bolj ali manj sklenjeno od Slovenskih Konjic do izliva v Dravo. <ref>Šifrer, Milan (1983), Vzroki in učinki rečnih poplav na Slovenskem. V: Naravne nesreče v Sloveniji, Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, str. 41–49, COBISS 11791917.</ref> Poplave so pojavljajo skoraj vsako leto, pogosto tudi dvakrat ali večkrat letno, vendar običajne poplave zalijejo le najnižje dele poplavne ravnice, kjer so skoraj izključno travniki, in ne povzročajo veliko škode. Pogoste pa so tudi obsežnejše poplave, ki včasih dosežejo hiše v najnižjih delih naselij, vendar so ta večinoma umaknjena na nekoliko višji svet na obrobju doline in jih poplave ne prizadenejo v večji meri. Med največje štejemo poplave jeseni 1926, oktobra 1964, septembra 1973 in novembra 1998. Z regulacijami reke med Zrečami in Slovenskimi Konjicami ter od Konjic navzdol do Draže vasi so v tem delu sicer zmanjšali obseg poplav, vendar pa so se po mnenju nekaterih zaradi hitrejšega odtekanja vode dolvodno poplave celo nekoliko povečale.

 

 

== Ljudje in reka ==

Kljub hudourniškemu značaju je bila Dravinja v preteklosti zelo pomembna kot energijski vir. Zlasti v zgornjem delu je bilo v preteklosti veliko število žag, v katerih so žagali les iz pohorskih gozdov, nekaj žag in številni mlini pa so bili tudi v srednjem in spodnjem toku reke. Večina tega je v 20. stoletju propadla, se je pa iz nekdanje kovačije v Zrečah, ki je izdelovala poljedelsko in obrtniško orodje, po prvi svetovni vojni razvila današnja tovarna Unior. Z Dravinjo je bil povezan tudi nastanek industrije v Slovenskih Konjicah: nekdanja tovarna usnja Konus je nastala ob koncu 19. stoletja, po 2. svetovni vojni pa še lesnopredelovalna industrija (LIP Slovenske Konjice).

 

 

== Varstvo narave ==

Velik del struge Dravinje in poplavne ravnice ob njej (od Draže vasi do Doklec) je vključeno v varovano območje [[Natura 2000]]. Najbolj potrebni varovanja so pri nas prav nižinski vodotoki, ki smo jih v preteklosti na veliko regulirali, gole brežine v peščeno–ilovnatih nanosih, vodoljubna obrečna vegetacija in nižinski ekstenzivni travniki v poplavni ravnici.

 

* Vovk Korže, Ana, 1995. Vpliv reliefa na lastnosti prsti na Boču, v dolini Dravinje in v Dravinjskih goricah. Geografski vestnik, 66, str. 77–98. Ljubljana.

* Vovk Korže, Ana, 1997. Ekološko vrednotenje prsti v Dravinjskih goricah in dolini Dravinje. Geografski vestnik, 69, 11–30. Ljubljana.

 

== Zunanje povezave ==

* [http://vimeo.com/59897977 Slovenski vodni krog: Dravinja]

* [http://www.razvojni-center-narave.si/knjiznica/turizem/RCN_poljcane_2012.pdf Lokalna ponudba in učni turizem med Pohorjem in Bočem]

* [http://www.sloveniaholidays.com/kolesarske-poti/dravinja Kolesarska pot Dravinja]

* [http://www.destinacija-rogla.si/uploads/datoteke/Brosura_VUP%20Zrece.pdf Vodna učna pot Zreče]

 

{{Pritoki Drave}}