Richet je bil sin [[zdravnik]]a in je prav tako šel študirati [[medicina|medicino]] na [[Univerza v Parizu|pariško univerzo]], leta [[1877]] pa je tam diplomiral. Deset let pozneje je bil imenovan za profesorja [[fiziologija|fiziologije]]. Sprva je raziskoval različne stvari na področju fiziologije, kot npr. [[nevrokemija|nevrokemijo]], [[prebava|prebavo]], [[termoregulacija|termoregulacijo]] v [[homeotermija|homeotermnih]] [[živali]]h in [[dihanje]]. Leta [[1898]] je postal član ''Nacionalne akademije za medicino'' (fr. ''Académie Nationale de Médecine'').
Leta [[1878]] pa je Richet dobil idejo za izdelavo imunizacijskega seruma: če bi vbrizgal živali določeno snov ([[antigen]]), bi v njeni [[kri|krvi]] nastala [[protitelo|protitelesa]]. Slednja bi varovala pred patogenimi [[bakterije|bakterijami]] ali bakterijskimi strupi. Serum s protitelesi bi tako lahko človeku podelil imunost proti določeni bolezni. Richet je tako hotel napraviti imuni serum za [[tuberkolozatuberkuloza|tuberkolozotuberkulozo]], vendar se mu to ni posrečilo. Svoje delo je kljub temu nadaljebval in konec [[19. stoletje|19. stoletja]] ugotovil, da žival včasih pade v smrtni šok, če dobi še drugo dozo antigena. Ta poseben imunski odziv je Richet leta [[1902]] imenoval [[anafilaksa]], iz [[grščina|grških]] besed ανα (''ana''), ''proti'' in φύλαξις (''phylaxis''), ''zaščita''; dobesedno pomeni »čezmerna zaščita«.
Od takrat naprej so bili zdravniki posvarjeni: serumsko terapijo so morali dajati tako, da bi preprečili možnost preobčutljivosti, ki bi lahko povzročila serumsko bolezen. Preden so dali bolniku serum ali včasih tudi [[antibiotik]], so morali napraviti teste, s katerimi so ugotovili stopnjo občutljivosti oz. senzibilizacije. Povrh vsega lahko zaradi naravne občutljivosti pride do neprijetne reakcije zaradi antigenov, ki so v naravi (npr. [[cvetni prah]] ali hrana), ko pride taka oseba v dotik z majhno količino takega antigena. Tako reakcijo so leta [[1906]] imenovali alergija. Za raziskave alergičnih reakcijah so bile znanstvene raziskave Richeta izjemnega pomena.
Leta [[1913]] je za svoje delo o anafilaksi prejel [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]]. Leta [[1914]] je postal član ''Francoske akademije znanosti'' (fr. ''Académie des sciences''). V poznejših letih se je zanimal za [[telepatija|telepatijo]] in druge pojave, ki jih danes imenujemo nadčutno dojemanje;, pri tem so mu delali družbo tudi drugi tedanji znanstveniki. Leta [[1919]] je postal honorarni predsednik ''Mednarodnega inštituta za metafiziko'' (fr. ''Institut Métapsychique International'') v Parizu, leta [[1929]] pa predsednik za nedoločen čas.
