Beljakovina akutne faze: Razlika med redakcijama

'''Beljakovine akutne faze''' so [[plazemska beljakovina|plazemske beljakovine]], ki nastajajo v [[jetra|jetrih]] in sinteza katerih se med [[stres]]om močno poviša. Stres za organizem predstavljajo razmere v okolici ali telesu samem, ki ogrozijo njegovo [[homeostaza|homeostazo]] (na primer [[okužba]] z mikroorganizmi, [[poškodba]], [[zlom kosti]], [[avtoimunska bolezen|avtoimuna bolezen]]). Odziv telesa, med katerim poteka pospešeno nastajanje teh beljakovin, se imenuje '''reakcija akutne faze'''.

Zaradi delovanja različnih dejavnikov, ki ogrozijo homeostazo v organizmu, začnejo vnetne celice, zlasti [[nevtrofilecgranulocit#Nevtrofilci|nevrofilci]] in [[makrofag]]i, izločati [[citokin]]e, ti pa sprožijo reakcijo akutne faze. Najpomembnejši citokini za spodbuditev akutne faze so [[interlevkin-1]], [[interlevkin-6]] in [[tumorje nekrotizirajoči faktor]]. Ti citokini hkrati tudi pospešijo razgradnjo beljakovin v mišicah; sproščene [[aminokislina|aminokisline]] so na voljo za jetrno sintezo beljakovin akutne faze. Proteolitične učinke citokinov na mišice dodatno okrepi še [[kortizol]], ki se izloča v stresnih razmerah.

* nekateri [[dejavnikkoagulacijski strjevanja krvifaktor|dejavniki strjevanja krvi]]: [[fibrinogen]], [[protrombin]], [[antihemofilni globulin|faktor VIII]], [[plazminogen]] ...

V diagnostiki pogosto ugotavljajo stanje akutne faze z določanjem [[sedimentacijausedanje|sedimentacije]] [[rdeča krvničkaeritrocit|rdečih krvničk]]. Nekatere beljakovine akutne faze, zlasti fibrinogen, se vežejo na rdeče krvničke in povzročajo njihovo združevanje v skupke. Ti skupki hitreje sedimentirajo in zato je čas sedimentacije rdečih krvničk znižan.