Limfocit B: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pnp
TadejM (pogovor | prispevki)
+infopolje
Vrstica 1:
{{Infopolje Anatomija |
'''Limfociti B''' so vrsta [[bela krvnička|belih krvničk]], ki omogočajo [[humoralna imunost|humoralni imunski odziv]] (medtem ko [[celična imunost|celični imunski odgovor]] vršijo [[limfociti T]]). Poglavitne naloge limfocitov B so proizvodnja [[protitelo|protitele]]s proti [[antigen]]om, opravljanje vloge [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvenih celic]] in pretvarjanje v [[spominska celica|spominske]] limfocite B. So bistvena komponenta [[pridobljena imunost|pridobljene imunosti]].
Name = {{PAGENAME}} |
Latin = lymphocytus B|
GraySubject = |
GrayPage = |
Image = Original antigenic sin.svg |
Caption = Celice imunskega sistema, ki izdelujejo protitelesa proti invazivnim patogenom, kot so virusi. Oblikujejo spominske celice, ki se pri nadaljnjih okužbah spomnijo istega patogena in hitreje izdelajo protitelesa.|
Image2 = |
Caption2 = |
Precursor = |
System = |
Artery = |
Vein = |
Nerve = |
Lymph = |
MeshName = |
MeshNumber = |
Code = {{TerminologiaHistologica|2|00|04.1.02005}}<BR>{{TerminologiaHistologica|2|00|04.3.07002}} |
}}'''Limfociti B''' so vrsta [[bela krvnička|belih krvničk]], ki omogočajo [[humoralna imunost|humoralni imunski odziv]] (medtem ko [[celična imunost|celični imunski odgovor]] vršijo [[limfociti T]]). Poglavitne naloge limfocitov B so proizvodnja [[protitelo|protitele]]s proti [[antigen]]om, opravljanje vloge [[antigen predstavitvena celica|antigen predstavitvenih celic]] in pretvarjanje v [[spominska celica|spominske]] limfocite B. So bistvena komponenta [[pridobljena imunost|pridobljene imunosti]].
 
Limfocite B aktivirajo [[celica pomagalka|celice pomagalke]]. Takoj ob aktivaciji se limfociti B začnejo deliti v dve vrsti hčerinskih celic, v [[plazmatka|plazmatke]] in male spominske celice imunskega sistema. Plazmatke v kri sproščajo protitelesa, ki so natanko določena le enemu antigenu in ga lahko s tako določeno zgradbo tudi uničijo. Plazmatke ne živijo zelo dolgo, vendar pa lahko proizvedejo od 2000–20000 protiteles na sekundo. Male spominske celice imunskega sistema pa ostajajo v organizmu zelo dolgo in zadržujejo imunski spomin. Takoj ob ponovnem stiku z istim antigenom se pretvorijo v plazmatke, ki v kri sproščajo protitelesa. To omogoča hitrejši in močnejši imunski odziv.