Oglej: razlika med redakcijama

odstranjenih 2.741 zlogov ,  pred 8 leti
m
Prenos dela vsebine v članek Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej; lektoriranje
m (Bot: Migracija 49 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q53216)
m (Prenos dela vsebine v članek Bazilika Marijinega vnebovzetja in svetega Mohorja in Fortunata, Oglej; lektoriranje)
{{lektura|razlog=slovnica, narekovaji|datum=maj 2012}}
{{Infobox Italian comune
| name = Oglej
}}
 
'''Oglej''' ([[italijanščinaLatinščina|latinsko]] in [[Italijanščina|italijansko]] '''Aquileia''', [[furlanščina|furlansko]] '''Aquilee''') je [[italija]]nsko [[mesto]] v [[Furlanija|Furlaniji - Julijski krajini]].
 
Ime '''Aquileia''' (Oglej) izhaja iz predrimskega imena reke [[Nadiža|Nadiže]] "Aquilis". Nedavna izkopavanja so potrdila obstoj prazgodovinskih naselbin na tem območju iz 13. - 9. stoletja pr. n. št.
 
V mestu so na ogled ostanki rimskega [[forum]]a, ki je pod zaščito [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|UNESCA]], najdbe rimskih stanovanjskih objektov z ohranjenimi mozaiki vzdolž "ViaVie Giulia Augusta", kjer se ob cesti nahaja tudi velik rimski nagrobni [[mavzolej]], na novo postavljen leta 1956, ki ga izkopavanja in ostanki [[epitaf]]ov uvrščajo v obdobje cesarja Augusta[[Oktavijan|Avgusta]]. [[Narodni arheološki muzej Oglej|Narodni arheološki muzej]] se nahaja v vili [[Cassis-Faraone]] in v bližnjem parku. V muzeju je na ogled ena najpopolnejših arheoloških zbirk severne Italije, z [[lapidarij]]em. Ohranjena je tudi bazilika v zaselku Monastero, severovzhodno od rimskega pristanišča, kjer je od leta 1961 Zgodnjekrščanski muzej.
 
Za zgodovino Slovencev je bil Oglej pomemben zlasti kot sedež [[oglejski patriarhat|oglejskega patriarhata]].
 
== Zgodovina ==
 
Leta 181 pr. n. št. so naselbino ustanovili triumviri [[P. Cornelius Scipio Nasica]], [[Caius Flaminius]] in [[L. Manlio Acidius]], ki jih je poslal rimski senat na čelu 3000 latinskih [[kolon]]istov. Drugih 1500 se jim je pridružilo leta 169 pr. n. št. Leta 98 pr. n. št. naselbina tudi uradno postane "municipium[[municipij]]", s tem pa tudi del rimske države.
 
V obdobju vladavine cesarja Avgusta postane Oglej glavno mesto - "caput" - regije [[Venetia ed Histria (Benetk in Istre)]]. Začne se obdobje velikega razcveta mesta, ki postane eno glavnih trgovskih centrov v rimskem cesarstvu. Med leti 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadran]]u. Leta 313, po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] in z njim svobode za [[kristjan]]e, se škof [[Teodor iz Ogleja]] udeleži [[Koncila v Arles|Koncila v Arlesu]] in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar [[Julijan Odpadnik]] oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]]. Leta 489 mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v [[Gradež]]. Sedež škofije je začasno preseljen v Gradež.
 
V letih 811 - 817 v času patriarha [[Maksencij (patriarh)|Maksencija]] poteka prva obnova [[Oglejska bazilika|oglejske bazilike]]. V letih 1019 - 1042, za časa patriarha Popona, postane patriarhat, ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del [[Sveto rimsko cesarstvo|Svetega rimskega cesarstva]]. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike. Leta 1077 fevdalna oblast s strani cesarja [[Henrik IV. (Sveto rimsko cesarstvo)|Henrika IV.]] potrdi vladavino patriarha [[Sigeard]]a, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.
Med leti 284 do 305, za časa cesarja [[Dioklecijan]]a, je v mestu sedež guvernerja regije in poveljnika vojaške flote v Severnem [[Jadran]]u.
 
[[Beneška republika]] leta 1420 okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji. Leta 1509 je Oglej pod [[Habsburška monarhija||avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Goriška grofija|Goriške grofije]]. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki. Leta 1715 se ukine oglejski patriarhat in nastaneta škofiji v [[Škofija Videm|Vidmu]] in [[Nadškofija Gorica|Gorici]], del slednje je tudi sedanja [[Župnija Oglej|oglejska župnija]].
Leta [[313]], po razglasitvi pravice [[Milanski edikt|prostega verovanja]] za [[kristjan]]e, se škof Teodor iz Ogleja udeleži [[koncil]]a v [[Arles]]u in v Ogleju zgradi prvo cerkveno središče. Leta 361 cesar Julian Apostata oblega mesto in preusmeri tok reke [[Nadiža|Nadiže]].
 
== Rimsko pristanišče - Via Sacra ==
Leta [[489]] mesto uničijo [[Huni]], ki jih vodi [[Atila]], prebivalstvo se zateče na obalo in v Gradež. Sedež škofije je začasno preseljen v [[Grado|Gradež]] (Grado).
 
[[Slika:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|150pxleft|arheološka200px|Srheološka pot]]
811-817 V času patriarha Maxentiusa prva obnova oglejske [[bazilika|bazilike]].
 
Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka reke [[Natissa|Natisone - Torre]].
V letih 1019-1042, za časa patriarha Poppona, postane oglejski [[patriarhat]], ki ga vodijo prelati germanskega porekla, del Svetega rimskega cesarstva. Leta 1013 se začne ponovna obnova bazilike.
 
Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar [[Klavdij]] (41 - 45), so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 metrov dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi. Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne cestne infrastrukture. Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 mmetrov, je v glavnem pod zemljo, v njegovi sredini kateregapa danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. preteklega stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot (Via Sacra). Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi reke Natisone - Torre, ki jo je dal opraviti cesar Julijan.
Leta [[1077]] fevdalna oblast s strani cesarja Henrika IV. potrdi vladavino patriarha Sigearda, s tem pa tudi nastanek partriarhalne države.
 
[[Benetke|Beneška republika]] leta [[1420]] okupira [[Furlanija|Furlanijo]]. Zaključi se posvetna oblast oglejskih patriarhov, ki jih od tedaj naprej izbirajo med beneškimi patriciji.
 
Leta [[1509]] je Oglej pod [[Avstrija|avstrijsko]] zasedbo in postane del [[Gorica|goriške]] grofije. Del ozemlja patriarhata še dalje pripada Beneški republiki.
 
Leta [[1715]] se ukine oglejski patriarhat in nastaneta [[Videm, Italija|Videm]]ska (Udine) in goriška škofija, del slednje je tudi sedanja oglejska župnija.
 
== Rimsko pristanišče - Via Sacra ==
[[Slika:Aquileia. La passeggiata archeologica. Foto di Giovanni Dall'Orto.jpg|thumb|150px|arheološka pot]]
Oglej je bil v rimskem obdobju eden izmed devetih najpomembnejših mest Rimskega cesarstva, kar so potrdile arheološke raziskave z najdbo razsežnih pristaniških in obrambnih objektov vzdolž starega toka reke Natisone - Torre.
 
Od velikega rečnega pristanišča, ki ga je dal razširiti cesar Klavdij, (41-45 n. št.) so ohranjeni ostanki zahodnega dela obale, s 400 m dolgim obrežjem v dveh nivojih ter privezi.
Vidne so rampe za dostop k skladiščem, od katerih so ohranjeni temelji, tlakovani podhodi in del mestne [[cesta|cestne]] infrastrukture.
 
Ostanki poznorimskih utrdb iz 3. in 4. stoletja kažejo na zmanjšano pristaniško dejavnost in na začetek gospodarskega nazadovanja mesta. Pristaniški [[akvatorij]], nekoč širok 48 m, je v glavnem pod zemljo, v sredini katerega danes stoji visok nasip, ki je nastal na odpadnem materialu po izkopavanjih v 20. in 30. letih 20. preteklega stoletja. Po nasipu poteka arheološka pot (Via Sacra). Poleg teče danes Natissa, mali rečni tok, ki ga napaja poslednji izvir po preusmeritvi reke Natisone - Torre, ki jo je dal opraviti cesar Julijan.
 
== Krščanstvo v Ogleju ==
Če gre verjeti legendi, je bil [[evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca Mohor in Fortunat pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz [[sredozemlje|sredozemskega]] vzhoda.
 
Če gre verjeti legendi, je bil [[Sveti Marko|evangelist Marko]] [[misijonar]] v Ogleju, njegova učenca, sveti [[Mohor in Fortunat]] pa pramučenca in zavetnika krajevne cerkve, brez dvoma pa se je sporočilo prvih kristjanov za dolgo zakoreninilo v svetovljanskem rimskem mestu, ki je bilo s svojim velikim pristaniščem na široko odprto vsem filozofskim in religioznim vplivom, ki so prihajali iz sredozemskega vzhoda. Pomembna in organizirana krščanska skupnost je zabeležena že v 3. stoletju, dokazuje jo nekaj imen [[škof]]ovškofov in prvih mučencev, potrjuje pa jo tudi njen pojav takoj po razglasitvi [[Milanski edikt|Milanskega edikta]] o svobodi vere iz leta [[313]].
 
V 6. stoletju je kakih trideset škofij severneSeverne [[Italija|Italije]] in na južni strani [[Alpe|Alp]] , na germanskem in slovenskem ozemlju do reke [[Drava|Drave]], spadalo pod jurisdikcijo oglejskega metropolita (patriarha). Dogodki, ki so privedli do zatona mesta in ukinitve partriarhata, niso načeli izrednega slovesa krščanskega Ogleja, ki je ostal nedotaknjen skozi cel srednji vek in o katerem še vedno priča čudovita PopponovaPoponova bazilika.
 
== Patriarhalna bazilika ==
{{UNESCO
| ime = Arheološko območje in patriarhalna bazilika v Ogleju
| image = Udine_aquileia2.jpg|ostanki rimskega foruma
| datum = 1998
| razvrstitev = Zgodovinski spomenik
| kriteriji = (iii) (iv) (vi)
| ogrozenost = brez oznake
| zp = http://whc.unesco.org/en/list/
| drzava = Italija
}}
Katedrala oglejskih patriarhov s svojo veličastnostjo dominira nad okolico, ob njej pa se dviga mogočen zvonik. Posvečena je devici Mariji in sv. Mohorju ter sv. Fortunatu, prva cerkev je bila na tem mestu zgrajena v času cesarja [[Teodozij]]a, ko je bil tu že sedež škofije, na delno izkoriščenih najdbah zgodnjekrščanskih zgradb. Večkrat je bila uničena in na novo postavljena, zato nosi sledove pozno romansko-gotske arhitekture.
 
== Glej tudi ==
Zgradba nosi vplive iz obdobja patriarha Poppona, ki jo je ponovno posvetil leta [[1031]], zato ji pravijo tudi Popponova [[bazilika]].
 
* [[seznamSeznam mest v Italiji]]
Ta je bil zaslužen za ureditev [[apsida|apside]], kjer je bil škofov sedež. [[Gotika|Gotski]] deli bazilike (šilasti loki, okrašeni [[kapitelj|kapitlji]]) , so bili zgrajeni po potresu leta [[1348]] , prav tako je gotsko tudi elegantno leseno odprto ostrešje. Privzdignjeni [[prezbiterij]], ki so ga ob koncu 15. stoletja obnovili [[Lombardija|lombardski]] umetniki, je prava [[renesansa|renesančna]] mojstrovina. Ta prekriva kripto iz Maksencijeve dobe, s pomembnimi freskami, delo [[Bizantinsko cesarstvo|bizantinskih]] umetnikov. V zgodnji srednji vek sodita atrij in nenavadna stavba t.i. "Cerkev poganov", ki povezuje baziliko s krstilnico iz obdobja po cesarju Teodoziju.
* [[oglejskiOglejski patriarhat]]
Zvonik, visok 73 m, je dal postaviti patriarh Poppon, ki je pri gradnji uporabil kamenje iz mestnega rimskega [[amfiteater|amfiteatra]].
 
== OglejskiZunanje mozaikipovezave ==
[[Slika:Aquileia, Basilica. Foto Giovanni Dall'Orto4.jpg|thumb|simbolni alfa in omega, talni mozaik v baziliki]]
 
{{commonsKatzbirke|Aquileia|Oglej}}
Bazilika je prava zakladnica umetnosti in zgodovinskega spomina, a svojo svetovno slavo dolguje predvsem starokrščanskim mozaikom, odkritimi med leti 1893 in 1912, ki so najlepši in najobsežnejši od vseh, ki so se ohranili v zahodnem svetu.
 
Pripadali so prvemu središču svobodnega izpovedovanja vere v Ogleju, takoj po obdobju verskega preganjanja.
 
Po izkopavanjih v začetku prejšnjega stoletja so odkrili, da sta glavna in desna ladja bazilike v veliki meri znašli postavljeni na prelep mozaik južne Teodorjeve dvorane.
[[Slika:Aquileia, buon pastore, pavimento della basilica, 1a metà del IV secolo.jpg|thumb|200px|dobri pastir, talni mozaik v baziliki]]
Obsežna mozaična površina (750 m2) je razdeljena na deset ornamentalnih polj, s številnimi krščanskimi simboli, tudi v podobi raznih živali in rastlin, Jezusom kot dobrim pastirjem, morskimi prizori, zgodbo [[prerok]]a Jona, ki ga mornarji vržejo v morje ter emblemom krščanske zmage. Tu so tudi razni človeški liki, ki so razvrščeni po rangu, spolu in starosti, njihovo dojemanje pa se nam kljub pomoči biblijskih in teoloških besedil še vedno izmika.
 
Mozaike si lahko deloma ogledamo skozi stekleni pod v baziliki, ki je postavljen nad njimi.
 
== Glej tudi ==
* [[seznam mest v Italiji]]
* [[oglejski patriarhat]]
 
== Zunanje povezave ==
{{commons|Aquileia|Oglej}}
 
{{Videmska pokrajina}}
28.245

urejanj