Refleks: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m r2.6.5) (Robot: Dodajanje ar, az, be, be-x-old, bg, ca, cs, da, de, eo, es, et, eu, fa, fi, fr, gl, he, ht, id, it, ja, ka, kk, ko, ky, lt, lv, ml, nl, no, pl, pt, ro, ru, simple, sk, sv, th, tr, uk, zh |
+ |
||
Vrstica 1:
'''Refleks''' je najenostavnejša oblika [[vedenje|vedenja]], pri katerem pride do hitrega, stereotipnega in nehotenega odziva na [[dražljaj]].<ref>{{navedi knjigo |editor=Purves, Dale s sod |year=2004 |title=Neuroscience |edition=3. |location=Massachusetts |publisher=Sinauer Associates, Inc}}</ref><ref>{{navedi splet| url=http://www.ifc.unam.mx/Brain/reflex.htm |title=The Reflex |work=A brief introduction to the brain |publisher=Instituto de Fisiologia Celular |author=Gutierrez, Humberto & Ormsby, Christopher |accessdate=21.2.2013}}</ref> [[Živčna mreža|Živčni mreži]], ki je za to odgovorna, pravimo [[refleksni lok]]. V najenostavnejši obliki sestavljata refleksni lok samo dva [[nevron]]a: senzorični nevron, ki zazna dražljaj in je neposredno povezan z motoričnim, ki sproži delovanje efektorja (npr. [[mišica|mišice]] ali [[žleza|žleze]]). Pogosteje pa je med njima še
Tak način organizacije je razširjen po vsem [[živali|živalskem kraljestvu]]. Kompleksneje grajene živali imajo večje število internevronov, kar omogoča prilagajanje vedenja in [[učenje]]. [[Pogojni refleks]] je pojav, pri katerem pride do reakcije na nevtralen dražljaj, ki ga je žival v procesu učenja povezala z pogojnim dražljajem. Prvi ga je opisal [[Ivan Petrovič Pavlov]], ki je vzbudil slinjenje poskusnega [[domači pes|psa]] z zvokom zvončka, če mu je nekaj časa dajal hrano ob spremljavi tega zvoka.<ref name="Eckert"/>
== Sklici in opombe ==
| |||