GFAJ-1: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Luckas-bot (pogovor | prispevki)
m r2.5.2) (robot Dodajanje: et:GFAJ-1
posodobitev
Vrstica 14:
}}
 
'''GFAJ-1''' je [[ekstremofil]]na [[bakterije|bakterija]] paličaste oblike iz [[družina (biologija)|družine]] [[Halomonadaceae]], ki so jo prvič izolirali iz sedimentov v [[jezero Mono|jezeru Mono]] v [[Kalifornija|Kaliforniji]] leta 2009. GreJezero zaMono prvije znanizjemno [[organizemslanost|slano]], ki naj bi bil sposoben preživeti brezin [[fosforBaza (kemija)|bazično]]ja, enega od šestih(njegov [[kemijski element|elementovpH]], kiznaša sookrog jih10) doter odkritjaima teeno bakterijenajvišjih smatralinaravnih kot nujno sestavino vseh živih organizmov (polegkoncentracij [[ogljikarzen]]a, [[vodik]]a,na [[dušik]]a,svetu (200 [[kisik]]aMolarna in [[žveplokoncentracija|žveplaμM]]).
 
Jezero MonoBakterija je izjemnobila deležna precejšnje pozornosti strokovne in širše javnosti konec leta 2010, ko so znanstveniki pod vodstvom [[slanostFelisa Wolfe-Simon|slanoFelise Wolfe-Simon]] inz [[Baza (kemija)NASA|bazičnoNasinega]] (njegov [[pHastrobiologija|astrobiološkega]] znašainštituta okrogna 10)novinarski terkonferenci imasporočili, enoda najvišjihgre naravnihza koncentracijprvi znan [[arzenorganizem]]a, naki svetuza (200življenje potrebuje [[Molarnaarzen]] koncentracija|μMnamesto [[fosfor]])ja. Odkritje je bilo hkrati objavljeno v znanstveni reviji ''[[Science]]''. Poskusi z gojenjem seva GFAJ-1 v nadzorovanih pogojih so razkrilinamreč nakazali, da lahko te bakterije rastejo na gojišču brez fosforja, zato so raziskovalci sklepajosklepali, da so sposobne nadomestiti fosforne spojine v svojih biološko aktivnih molekulah (vključno z [[DNK]]) z arzenovimi. V poskusu je uspevala tudi samo s fosforjem, vendar počasneje kot samo z arzenom ali s kombinacijo obeh. Arzen je kemični analog fosforja s podobnim [[Atomski polmer|atomskim polmerom]] in podobno [[elektronegativnost]]jo, vendar so arzenove spojine mnogo manj obstojne. Večina živih bitij ima biokemične poti naravnane na stabilnost fosforjevih spojin, zato je arzen, ki zlahka nadomesti fosfor v molekulah, zanje [[strup]]en. MehanizemFosfor je tudi eden od šestih [[kemijski element|elementov]], ski katerimveljajo GFAJ-1za stabiliziranujno arzenovesestavino spojinevseh živih organizmov (poleg [[ogljik]]a, še[[vodik]]a, ni[[dušik]]a, znan[[kisik]]a in [[žveplo|žvepla]]). Če bi teorija o menjavi fosforja z arzenom držala, bi to pomenilo nov vpogled v razvoj biokemijskih procesov v živih bitjih (po eni od hipotez naj bi [[nastanek življenja|življenje nastalo]] v hidrotermalnih vrelcih, bogatih z arzenom), hkrati pa odprlo nove možnosti pri iskanju [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljskega življenja]]. Predstavljalo bi namreč prvi neposreden dokaz, da lahko življenje obstaja tudi v okoljih, ki se po kemijski zgradbi bistveno razlikujejo od [[Zemlja|Zemlje]].
 
Vendar pa so nekateri drugi biologi že v začetku izpostavili, da ekipa Wolfe-Simonove ni z ustreznimi molekularnimi tehnikami potrdila vezave arzena točno v DNK in ostalih molekulah; domnevali so, da bi lahko sledovi fosforja kot nečistoče v gojišču z arzenom zadostovali za uspevanje [[kolonija (biologija)|kolonije]]. V nasledjem letu in pol so v dveh drugih laboratorijih poskušali ponoviti poskuse z gojenjem v gojišču brez fosforja, a neuspešno, zato je naposled obveljalo, da bakterija v tem pogledu ni izjemna. Odprto pa ostaja vprašanje, kako se spopada z visokimi koncentracijami arzena, ki so smrtne za večino drugih organizmov.
Iz družine Halomonadaceae je sicer znanih več ekstremofilnih bakterij, ki tolerirajo visoke koncentracije arzena, vendar je GFAJ-1 edina, ki naj bi bila sposobna vključiti element v svoje biološko aktivne [[makromolekula|makromolekule]] namesto fosforja. Raste tudi samo s fosforjem, vendar počasneje kot samo z arzenom ali s kombinacijo obeh.
 
Odkritje, da je sev GFAJ-1 sposoben nadomestiti fosfor z arzenom, so decembra 2010 objavili znanstveniki pod vodstvom [[Felisa Wolfe-Simon|Felise Wolfe-Simon]] z [[NASA|Nasinega]] [[astrobiologija|astrobiološkega]] inštituta. Nekateri drugi biologi izpostavljajo, da ekipa Wolfe-Simonove še ni z ustreznimi molekularnimi tehnikami potrdila vezave arzena točno v DNK in ostalih molekulah; domnevajo, da bi lahko sledovi fosforja kot nečistoče v gojišču z arzenom zadostovali za uspevanje [[kolonija (biologija)|kolonije]].
 
Če teorija o menjavi fosforja z arzenom drži, utegne odkritje pomeniti nov vpogled v razvoj biokemijskih procesov v živih bitjih (po eni od hipotez naj bi [[nastanek življenja|življenje nastalo]] v hidrotermalnih vrelcih, bogatih z arzenom), hkrati pa odpreti nove možnosti pri iskanju [[zunajzemeljsko življenje|zunajzemeljskega življenja]]. Predstavljalo bi namreč prvi neposreden dokaz, da lahko življenje obstaja tudi v okoljih, ki se po kemijski zgradbi bistveno razlikujejo od [[Zemlja|Zemlje]].
 
== Viri ==
Vrstica 28 ⟶ 24:
* {{navedi novico |author=Katsnelson, Alla |date=2.12.2010 |title=Arsenic-eating microbe may redefine chemistry of life |work=Nature News |accessdate=3.12.2010 |url=http://www.nature.com/news/2010/101202/full/news.2010.645.html}}
* {{navedi novico |author=Palmer, Jason |date=2.12.2010 |title=Arsenic-loving bacteria may help in hunt for alien life |url=http://www.bbc.co.uk/news/science-environment-11886943 |publisher=BBC News |accessdate=3.12.2010}}
* {{navedi novico |author=Schiermeier, Quirin |date=9.7.2012 |title=Arsenic-loving bacterium needs phosphorus after all |url=http://www.nature.com/news/arsenic-loving-bacterium-needs-phosphorus-after-all-1.10971 |work=Nature News |accessdate=11.7.2012}}
 
== Nadaljnje branje ==