Senj je slovito zatočišče [[uskok]]ov, pogumnih in vztrajnih borcev proti [[Otomansko cesarstvo|Turkom]] in [[Benetke|Benečanom]], v 16. in 17. stoletju, zelo spretnih v bojih na kopnem in izkušenih na vodi. Senj je bil naseljen že [[Rimljani|predrimskih]] časih, rimska '''''Senia''''' pa je bilo važno trgovsko središče in pristanišče. To zgodovinsko mesto ima zelo bogato preteklost. V 10.stol. je bilo pomembno središče [[glagolica|glagoljaštva]]. Od leta [[1493]] naprej so tukaj tiskali tekste v glagolici. Senj je postal sedež [[škofija|škofije]] [[1154]]. V 13. stol. je mesto pripadalo [[Frankopani|Frankopanom]], nato pa si ga je [[1469]] prisvojil [[Ogrska|ogrsko]]-[[Hrvaška|hrvaški]] [[kralj]] [[Matija Korvin]], leta [[1526]] pa [[Habsburška monarhija|Avstrija]]. Od začetka 16. stol. je bil Senj zatočišče in svojstvena država ''senjskih uskokov'', doseljencev iz Bosne, ter iz delov Dalmacije, ki so bežali pred turško oblastjo. Leta [[1617]] so Avstrijci uskoke razselili, njihove [[ladja|ladje]] pa potopili.
Med številnimi spomeniki te burne preteklosti, ki so se v večji ali manjši meri ohranili do danes, je najznamenitejša [[utrdba]] '''''Nehaj''''', ki jo je senjski kapitan ''[[Ivan Lenković]]'' leta [[1558]] zgradil na hribu nad mestom. V samem naselju, ki je v dodršni meri ohranilo nekdanjo strukturo in podobo, so največje znamenitosti ''Velika placa'', eden lajlepših [[barok|baročnih]] [[trg]]ov severnega dela Jadranske obale, in frančiškanski [[samostan]] ter [[Romanika|romanska]] [[katedrala]] ''sv. Marije'', ki je bila zgrajena ob koncu 11. stol. in znatno preurejena v 18. in 20.stol., ter mestni muzej v gotsko-renesančni palači ''Vukasović'' zgrajen v 15. stoletju.
