Anton Slodnjak: Razlika med redakcijama

'''Anton Slodnjak''' [ánton slódnjak], [[Slovenci|slovenski]] [[literarni zgodovinar]], [[kritik]], [[pisatelj]] in [[prešernoslovec]], * [[13. junij]] [[1899]], [[Bodkovci]], † [[13. marec]] [[1983]], [[Ljubljana]].

Bil je redni član [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|Slovenske akademije znanosti in umetnosti [[SAZU]] (SAZU) od leta 1967 in dopisni član [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnost|jugoslovanske akademije [[JAZU]] (JAZU) v Zagrebu ter izredni profesor na Univerzi v Zagrebu do leta 1950, ko se je vrnil v Ljubljano in na slavistiki [[Filozofska fakulteta|Filozofske fakultete]] predaval [[Slovenska književnost 19.stoletja|Slovensko književnost 19. stoletja]] do leta 1959.

Rodil se je očetu Martinu in materi Marjeti (r. Nigl) v premožni kmečki družini kot najstarejši izmed treh sinov. Njegov oče je bil znan organizator narodnih prireditev v Juršincih. Tam so imeli že v sedemdesetih letih 19. stoletja izobraževalno društvo in svoj pevski zbor v katerem je pel tudi njegov oče. Osnovno šolo je obiskoval v [[Juršinci]]h od leta 1906 do 1912, jeseni tega leta pa so ga starši po nasvetu učiteljev vpisali v mariborsko gimnazijo, kjer je [[matura|maturiral]] leta [[1920]]. Vpisal se je na študij [[Slavistika|slavistike]] na [[Univerza v Ljubljani|ljubljanski univerzi]] in tam [[doktorat|doktoriral]] leta [[1925]] z disertacijo o [[Davorin Trstenjak|Davorinu Trstenjaku]]. Poslušal je tudi predavanja iz [[germanistika|germanistike]], [[umetnostna zgodovina|umetnostne zgodovine]] in [[narodna zgodovina|narodne zgodovine]], iz nemškega jezika s književnostjo in narodne zgodovine pa opravil tudi diplomski izpit. Sledilo je znanstveno izpopolnjevanje za akademskega učitelja poljske literature na [[Jagielonska univerza|Jagielonski univerzi]] v [[Krakov]]u v letih 1925–27, kjer je deloval tudi kot [[lektor]] za [[slovenski jezik]]. Po vrnitvi v [[Ljubljana|Ljubljano]] je prevzel mesto profesorja slovenščine na [[Trgovska akademija|Trgovski akademiji]] v Ljubljani, kjer je deloval od leta 1927–45. Med [[Druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je sodeloval z [[Osvobodilna fronta|OF]] in bil trikrat aretiran ter za daljši čas zaprt (1941, 1942 in 1945). V letih 1945–47 je bil vršilec dolžnosti šefa in nato šef in načelnik oddelka za strokovno šolstvo na ministrstvu za trgovino in preskrbo. Nato je leta 1947 postal [[profesor]] [[Slovenska književnost|slovenske književnosti]] na Oddelku za slavistiko v [[Zagreb]]u, po smrti [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] leta 1950 pa je prevzel mesto rednega profesorja slovenske književnosti na [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] v Ljubljani. Med 1953–59 je bil tudi predstojnik [[Inštitut za slovansko filologijo|Inštituta za slovansko filologijo]]. Leta 1959 je bil s teh mest upokojen, nato pa je sprejel delo interpreta slovenske, hrvaške in srbske književnosti na [[Goethejeva univerza|Goethejevi univerzi]] v [[Frankfurt na MainiMajni|Frankfurtu na MainiMajni]]. V domovino se je na lastno željo vrnil leta [[1965]] ter se do smrti še naprej ukvarjal z znanstvenim delom.

Anton Slodnjak se je ukvarjal z raziskovanjem slovenske književnosti. Udeleževal se je mednarodnih [[Slavistični kongres|slavističnih kongresov]] in sestankov na [[Dunaj]]u (1950), v [[Berlin]]u (1955), [[Beograd]]u (1955, 1957), [[Celovec|Celovcu]] (1955), [[Rim]]u (1955), [[Varšava|Varšavi]] (1956), [[Moskva|Moskvi]] (1958), [[Göttingen]]u (1962) in Kölnu (1964), kjer je predstavljal referate o slovenski [[Slovenska romantika|romantiki]] in [[Moderna|moderni]] (predvsem o [[Ivan Cankar|Cankarju]] in [[France Prešeren|Prešernu]]). Predaval je na [[Ljudska univerza|Ljudski univerzi]], v [[Prosvetno društvo|prosvetnih društvih]] ([[Zagreb]], [[Reka]]), na seminarjih za inozemske slaviste ([[Bled]], Zagreb, 1950–60), bil predsednik in od 1956 častni član [[Slavistično društvo Slovenije|Slavističnega društva Slovenije]], od leta 1950 je bil znanstveni sodelavec [[Slovenska akademija znanosti in umetnosti|SAZU]], od 1967 pa njen redni član. Pisal je sestavke o [[Poljska književnost|poljski književnosti]], prevajal dela iz poljščine, pisal tudi gospodarskopolitične članke.

Leta [[1982]] je prejel nagrado [[Sklad Borisa Kidriča|Kidričevega sklada]] za življenjsko in znanstveno delo, [[Univerza v Zagrebu|Vseučilišče v Zagrebu]] mu je priznalo [[častni doktorat]], [[Jugoslovanska akademija znanosti in umetnosti|JAZU]] ga je izvolila za dopisnega člana, njegovo delo je s priznanjem ocenil slavistični kongres v Moskvi 1958, ob stoletnici smrti [[Adam Mickiewicz|A. Mickiewicza]] mu je zasluge priznala [[Poljska akademija znanosti in umetnosti]] itn.