|
* 1970 prva banka sperme
* 1987 v ZDA zdravniki v enem letu umetno oplodijo 172.000 žensk kar je povzročilo 65.000 novih rojstev
== '''Odnos religij do umetne oploditve''' ==
Na umetno oploditev opozarjajo tudi vere, predvsem katoliška in islam. Svarijo pred moralno obveznostjo do zarodka in prav tako do vsakršne povezanosti z življenjem, ki je od Boga podarjeno in zato sveto. Klasično stališče, ki ga med drugim zagovarjajo načeloma tudi vse velike verske skupnosti pravi, da ima zarodek sam po sebi notranji moralni status. Katoliška cerkev zagovarja to stališče v sodobnejšem času med ostalim tudi s trditvijo, da se duša naseli v zarodek takoj po oploditvi. Podobno stališče zagovarjajo med drugim tudi ortodoksni židovski rablji in islamski verski učitelji.
=== '''Krščanski vidik''' ===
[[Katoliška cerkev]] in [[islam]], dve največji verstvi, menita, da je vsako življenje dano od [[Bog|Boga]] in mora biti zato vsako življenje tudi sprejeto. [[Rimokatoliška cerkev]] torej zavzema stališče, da ima vsak človek pravico do življenja in telesne integritete od [[Spočetje|spočetja]] do [[Smrt|smrti]]. Cerkev pa ostro obsoja tudi vsakršno posredovanje v človeško reprodukcijo in poseganje v prokreacijo človeškega bitja. Edini, ki to sme je Stvarnik, Bog. Komur božji dar, otrok ni dan, naj tega ne spreminja. Slednje bi lahko podkrepili z zadnjima [[10. Božjih zapovedi|božjima zapovedma]] izmed desetih, ki jih je prejel [[Mojzes]], deveto in deseto, kateri pravita: 'Ne želi svojega bližnjega žene' in 'Ne želi svojega bližnjega blaga'. Zapovedi namreč zapovedujeta, da naj si človek ne želi tistega, kar mu ni bilo dano. Torej, če ti ni dana možnost naravne zanositve, potem si ne želi to spreminjati. Poleg tega [[Katoliška cerkev|Krščanska cerkev]] zagovarja monogamno družino. Umetna oploditev, metodi heterologne umetne osemenitve in zunajtelesne umetne oploditve sta v nasprotju s tem, saj z darovanimi semenčicami vstopa v monogamno družino še tretja oseba – donator – in s tem ruši tradicionalno družino.
=== '''Islamski vidik''' ===
Tako kot za Rimokatoliško Cerkev je tudi za Islam družinsko življenje zelo pomembno. Muslimani zato pogosto poskušajo zasebnost družinskega življenja obvarovati pred tujimi ljudmi. Prav to zasebnost družinskega življenja ogroža praksa umetne oploditve oz. heterologne umetne osemenitve, saj se darovalec semenčic za umetno osemenjevanje kot biološki oče otroka vriva v tradicionalno muslimansko družino. Nestrinjanje do umetne oploditve izvira tudi iz drugih načel muslimanske vere. Muslimanu namreč islam predstavlja življenje. Islam je zanj predanost Alahu. Za muslimansko vero je tako umetna oploditev kot tudi vsakršno zdravniško poseganje v spolno življenje nesprejemljivo.
=== '''Judovski vidik''' ===
Velik poudarek Judov na tradicionalni družini (monogamna družina, dvostarševska družina) in na družini, povezanosti nasploh pa je še en razlog za odklanjanje umetne oploditve. Tako kot za drugi dve prej omenjeni verstvi, krščanstvo in islam, je tudi tu prisotno zavračanje umetne oploditve zaradi razdora, ki ga vnaša le-ta v družino. Otrok, spočet z umetno oploditvijo, bi imel namreč tako dva očeta, kar pa že ni več v skladu s principi judovske vere, ki zagovarja monogamno družino
== '''Viri''' ==
Langley Myrtle, Verstva sveta- kratek pregled (prevod Anamarija Smrdel-Beniger) {{Cobiss| ID=4892675}} <br>
Sgreccia Elio, Umetna oploditev in etika (prevod Mirjam Cvelbar) {{Cobiss| ID= 103721984}}<br>
Self David, Verstva sveta (prevod Rosana Čop) {{Cobiss| ID =72824576}}<br>
[http://www.life123.com/parenting/pregnancy/infertility/the-history-of-human-artificial-insemination.shtml Zgodovina umetne oploditve] {{ikona en}}<br>
[http://en.wikipedia.org/wiki/Artificial_insemination Umetna oploditev] {{ikona en}}<br>
| 