Ajdovščina, Ljubljana: Razlika med redakcijama

V starem in srednjem veku se je predel nahajal izven [[ljubljansko obzidje|mestnega obzidja]]. V času [[Stari Rim|rimske]] [[Emona|Emone]] se je tu nahajala [[nekropola]]<ref name="Stopar133">{{navedi knjigo|author=[[Ivan Stopar]]: ''|title=Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (|year=1992),|page=133}} 133.</ref> kot tudi stičišče dveh najpomembnejših rimskih cest na tem področju in sicer Emona-Celeia ter povezava z [[Gorenjska|Gorenjsko]] (današnja [[Celovška cesta, Ljubljana|Celovška cesta]]).<ref name="Stopar119">{{navedi knjigo|author=[[Ivan Stopar]]: ''|title=Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (|year=1992), |page=119.}}</ref> Posledično je področje postalo tudi eno najpomembnejših promestnih središč oz. stičišč v Ljubljani (in Sloveniji), saj se tu križajo povezave s [[Štajerska|Štajersko]] in Gorenjsko.

Leto 1657 je predstavljalo prelomnico za to področje, saj so se tu naselili [[bosonogi avguštinci]] ([[diskalceati]]), ki so tudi ustanovili svoj samostan. V neposredni bližini so zgradili nato še samostan [[klarise|klaris]]. Avguštinski samostan je najbolj znan po tem, da sta v njem delovala [[Marko Pohlin]] (avtor ''[[Kranjska gramatika|Kranjske gramatike]]'') in [[Damascen Dev]] (urednik prvih treh slovenskih pesniških almanahov ''[[Pisanize od lepeh umetnosti]]'').<ref>[[Ivan Stopar]]:name="Stopar133" ''Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (1992), 133.</ref>

Leta 1784 je cesar [[Jožef II. Habsburško-Lotarinški|Jožef II.]] ukinil samostan.<ref>[[Ivan Stopar]]:name="Stopar133" ''Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (1992), 133.</ref> Na njegovo pobudo so nato leta 1786 samostan preuredili v [[Civilno bolnico v Ljubljani|Civilno bolnico]], prvo civilno bolnico na Slovenskem; slednja je tu delovala do leta 1895.<ref>[{{navedi splet|url=http://www4.kclj.si/index.php?m=2&s=0&id=35&d=0|title=Predstavitev KCLJ.si -UKC: Zgodovinski mejniki]|publisher= Univerzitetni klinični center Ljubljana|accessdate=2011-12-18}}</ref>. V bolnico, kjer je delovala tudi mestna [[mrtvašnica]], so po samomoru pripeljali tudi truplo [[Matija Čop|Matije Čopa]].<ref>[[Ivan Stopar]]:name="Stopar133" ''Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (1992), 133.</ref> Samostansko-bolniška zgradba je bila v [[ljubljanski potres 1985|potresu istega leta]] tako hudo poškodovana, da so jo morali porušiti. Na istem mestu so nato zgradili dve [[secesijska arhitektura|secesijski]] stavbi: na vogalu z [[Dalmatinova ulica, Ljubljana|Dalmatinovo ulico]] stoji zgradba iz leta 1906, katero je zasnoval [[Ciril Metod Koch]], medtem ko na Slovenski cesti stoji zgradba [[Maks Fabiani|Maksa Fabianija]] iz let 1902-05.<ref>[[Ivan Stopar]]:name="Stopar133" ''Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (1992), 133.</ref>

Kot zelo prometno področje je v poznejšem času Ajdovščina postala področje več gostinskih lokalov: gostilna Figovec, [[Tavčarjeva hiša, Ljubljana|Tavčarjeva hiša]],... Leta 1693 so sredi Ajdovščine postavili leseno kužno znamenje sv. Trojice, katerega izdelavo je omogočil knez [[Herbart Turjaški]]; znamenje so leta 1722 zamenjali s kamniti. Slednji pa je bil leta 1927 prestavljen na [[Kongresni trg, Ljubljana|Kongresni trg]].<ref name="Stopar135">{{navedi knjigo|author=[[Ivan Stopar]]: ''|title=Sprehodi po stari Ljubljani: Kulturnozgodovinski vidik'' (|year=1992), |page=135.}}</ref>