Ergonomija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m vrnitev sprememb uporabnika 46.18.178.23 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Yerpo
KocjoBot (pogovor | prispevki)
m pp, replaced: {{reflist → {{opombe AWB
Vrstica 12:
Z ergonomijo se poskušajo tehnološka orodja in njihovo okolje čim bolj prilagoditi ljudem. Pri tem se upoštevajo sposobnosti in omejitve pri zagotavljanju, da naloge, oprema, informacije in okolje ustrezajo posameznemu uporabniku.
 
Strokovnjaki za ergonomijo pri ugotavljanju, ali je uporabljena tehnologija prilagojena ljudem, upoštevajo delo (panogo), dejavnost, ki se izvaja, potrebe uporabnika, uporabljeno opremo (njeno velikost, obliko in kako primerna je za delo) ter uporabljene informacije (na kakšen način jih je mogoče predstaviti, oceniti in spremeniti). Ergonomija pri preučevanju ljudi in njihovega okolja črpa iz več disciplin, vključno z antropometrijo, biomehaniko, mehanskim inženiringom, [[industrija|industrijskim]] inženiringom, industrijskim oblikovanjem, kineziologijo, [[filozof|fiziologijo]] in [[psiholog|psihologijo]]ijo.
 
Običajno se z ergonomijo ukvarjajo psihologi, inženirji s področja industrijskega/mehanskega oblikovanja ali zdravstveni delavci. Na nekaterih univerzah se je mogoče vpisati celo na magistrski študij ergonomije. Po letu 2000 so se delovni terapevti začeli ukvarjati s področjem ergonomije, ki je sčasoma postalo eno od najbolj razširjenih področij delovne terapije. <ref>[http://www.aota.org/nonmembers/area1/links/link61.asp Top 10 Emerging Practice Areas To Watch in the New Millennium<!-- PLEASE NOTE that »Millennium« is deliberately spelled incorrectly here, reflecting the mistake on the external page. -->], article on American Occupational Therapy Association web site{{sic}}</ref>
 
Mednarodna zveza za ergonomijo deli ergonomijo na naslednja tri področja:<ref name="IEA def"/>
* fizična ergonomija: preučevanje človeških anatomskih in nekaterih antropometričnih, fizioloških in biomehanskih značilnosti ter njihove povezave s fizično aktivnostjo;
* kognitivna ergonomija: preučevanje miselnih procesov, kot so zaznavanje, spomin, mišljenje in motorični odzivi, ter njihovega vpliva na interakcije med ljudmi in drugimi elementi sistema. (Ustrezne teme vključujejo delovno obremenitev, odločanje, strokovno učinkovitost, interakcije med ljudmi in [[računalnik|računalnikom]]om, človeško zanesljivost, stres na delovnem mestu in usposabljanje, ker so lahko povezane s človeškim sistemom in načrtovanjem interakcije med človekom in računalnikom.);
* organizacijska ergonomija: preučevanje optimizacije socialno-tehničnih sistemov, vključno z njihovo organizacijsko strukturo, politiko in procesi. Ustrezne teme vključujejo komunikacijo, upravljanje človeških virov, načrtovanje delovnih mest, načrtovanje delovnega časa, skupinsko delo, načrtovanje sodelovanja, ergonomijo skupnosti, sodelovanje, nove delovne programe, virtualne organizacije in upravljanje kakovosti.
 
==Zgodovina in etimologija==
Temelji ergonomije so se razvili že v obdobju [[Antična Grčija|Antične Grčije]]. Veliko dokazov kaže na to, da so Grki v 5. stoletju pr. n. št. pri načrtovanju orodij, dela in delovnih mest uporabljali ergonomska načela. Eden od zanimivih dokazov za to je Hipokratov opis delovnega mesta kirurga in razporeditve instrumentov, ki jih uporablja pri delu (glej Marmaras, Poulakakis in Papakostopoulos, 1999). <ref>[http://simor.ntua.gr/ergou/people/CV-MarmarasNicolas.htm Marmaras, N., Poulakakis, G. and Papakostopoulos, V. (1999). Ergonomic design in ancient Greece. Applied Ergonomics, 30 (4), pp. 361-368.]</ref> Poleg tega arheološki dokazi kažejo, da so zgodnje egipčanske dinastije med drugim izdelovale orodje in gospodinjsko opremo v skladu z ergonomskimi načeli. Zato je vprašljivo, ali je trditev Marmarasa in dr. v zvezi z izvorom ergonomije dejansko pravilna (I G Okorji, 2009).
Izraz ergonomija izhaja iz grških besed ergon [deli] in nomos [naravni zakoni]. V modernem leksikonu je bil prvič omenjen, ko je Wojciech Jastrzębowski to besedo uporabil v članku iz leta 1857 z naslovom Rys ergonomji czyli nauki o pracy, opartej na prawdach poczerpniętych z Nauki Przyrody (Pregled ergonomije, tj. vede o delu na podlagi ugotovitev, ki izhajajo iz naravoslovnih ved).
Vrstica 30:
[[Druga svetovna vojna]] je močno zaznamovala razvoj novih in naprednih strojev ter [[orožje|orožja]], zaradi česar so se inženirji znašli pred novim izzivom. Odločanje, pozornost, zavedanje okolice in koordinacija roke-oči so postali ključnega pomena za uspeh ali neuspeh naloge. Ugotovili so, da tehnološko brezhibna letala, ki jih pilotirajo najbolj usposobljeni piloti, včasih vseeno strmoglavijo. Leta 1943 je poročnik ameriške vojske Alphonse Chapanis dokazal, da je »napak pilotov« veliko manj, če se zapletene naprave v pilotski kabini nadomestijo z bolj logičnimi in preprostimi instrumenti.
Ergonomija je v desetletjih po vojni doživela nadaljni razvoj. V obdobju razvoja vesoljske tehnologije so nov izziv predstavljali novi [[človeški dejavniki]], povezani z breztežnostjo in veliko [[gravitacija|gravitacijsko]] [[sila|silo]]. Kako dolgo potovanje v vesolje prenese človeško telo in kakšen vpliv imajo potovanja v vesolje na človeško psihično in fizično stanje? Z začetkom informacijske dobe se je razvilo novo področje ergonomije, in sicer [[interakcija|interakcija]] med [[človek|človekom]]om in [[računalnik|računalnikom]]om. Poleg tega zaradi vedno večjega povpraševanja po izdelkih široke porabe in elektronskih napravah vedno več podjetij pri oblikovanju izdelkov upošteva človeške dejavnike.
 
Izraz ergonomija pa je postal široko uveljavljen zlasti zaradi britanskega psihologa Hywela Murrella, ki je leta 1949 o tej temi predaval na sestanku britanske mornarice, na podlagi česar je bilo ustanovljeno Združenje za ergonomijo. V okviru tega združenja je nadaljeval z raziskavami, ki jih je izvajal med drugo svetovno vojno in po njej.
 
==Uporaba==
Združenje za človeške dejavnike in ergonomijo zajema več kot dvajset tehničnih podskupin, <ref>[http://www.hfes.org/web/TechnicalGroups/technical.html Technical Groups page at HFES Web site]</ref> kar kaže na zelo široko uporabo tega področja. [[Inženiring|Inženiring]], pri katerem se upoštevajo človeški dejavniki, se še naprej uspešno uporablja na področju [[vesolje|vesoljske]] znanosti, preučevanja staranja, zdravstvenega varstva, informacijske tehnologije, industrijskega oblikovanja, prometa, izobraževanja, jedrskega in virtualnega okolja itd. Profesorica ergonomije na Univerzi v Torontu Kim Vicente trdi, da so za jedrsko nesrečo v Černobilu odgovorni arhitekti, ki niso namenili dovolj pozornosti človeškim dejavnikom. »Čeprav so bili inženirji dobro usposobljeni, zaradi zapletenosti reaktorja in nadzornih plošč niso bili sposobni ugotoviti, kaj se dogaja [tik pred nesrečo].«
 
Fizična ergonomija ima pomembno vlogo na področju [[medicina|medicine]], zlasti za osebe, ki imajo fiziološke [[bolezen|bolezni]] ali motnje, kot sta [[artritis|artritis]] (kronični ali akutni) in [[sindrom karpalnega kanala]]. Pritisk, ki ga zdrave osebe morda sploh ne zaznajo, lahko osebam, ki trpijo za to [[bolezen|boleznijo]], povzroči hudo bolečino, zato ne morejo uporabljati nekaterih naprav. Veliko ergonomsko oblikovanih izdelkov se uporablja za zdravljenje ali preprečevanje nastanka takih bolezni in za odpravo kroničnih bolečin, ki nastanejo zaradi fizičnega pritiska.
 
Vprašanje človeških dejavnikov je pomembno tudi pri preprostih sistemih in potrošniških izdelkih. Nekateri primeri: mobilni telefoni in druge prenosne naprave, ki postajajo vedno manjše in bolj zapletene, več milijonov videorekorderjev, na katerih utripa »12:00« po vsem svetu, ker zelo malo ljudi zna nastaviti uro, budilke, ki jih zaspani uporabniki nenamerno izklopijo, čeprav so nameravali le zadremati za nekaj minut. Cilj oblikovanja, usmerjenega k uporabniku, ki se imenuje tudi sistemski pristop ali življenjski cikel uporabnosti, je izboljšati uporabniške sisteme.
Vrstica 56:
»Inženirska psihologija« je interdisciplinarna veja ergonomije, ki preučuje odnose med ljudmi in napravami. Njen namen je izboljšanje oz. izpopolnitev teh odnosov. To lahko vključuje preoblikovanje opreme, spremembo načina uporabe naprave ali spremembo lokacije izvajanja dela. Pogosto pravimo, da inženirski psihologi poskrbijo, da je nek izdelek bolj »uporabniku prijazen«.
 
Inženirska [[psihologija]] je uporabno področje [[psihologija|psihologije]], ki obravnava psihološke dejavnike pri oblikovanju in uporabi opreme. Pojem [[človeški dejavniki]] je širši od inženirske psihologije, ki je usmerjena zlasti na oblikovanje sistemov, ki obdelujejo informacije na podoben način, kot to poteka v možganih. <ref>Wickens, C. and Hollands, J. (1999), ''Engineering Psychology and Human Performance'', Prentice Hall, ISBN 0321047117</ref>
 
===Makroergonomija===
Vrstica 70:
Te napovedi so se že delno ali v celoti uresničile. Makroergonomija na delovnem mestu je zlasti učinkovita pri oblikovanju delovne kulture, ki spodbuja in ohranja učinkovitost ter skrbi za izboljšanje varnosti.
 
;Metode<ref>Brookhuis, K., Hedge, A., Hendrick, H., Salas, E., and Stanton, N. (2005). Handbook of Human Factors and Ergonomics Models. Florida: CRC Press. </ref>
* '''Prehod skozi spletno predstavitev:''' metoda, kjer se preiskuje in ocenjuje enostavnost uporabe spletne strani, oziroma enostavnost učenja. Bistvo metode je ugotoviti, ali lahko uporabnik s kognitivnim razmislekom opravi zastavljeno nalogo. Za izvedbo te metode potrebujemo scenarije tipične uporabe spletne predstavitve, ki so natančno razdelani v zaporedje posameznih nalog in podnalog, ki jih mora uporabnik uspešno rešiti, oz. izvesti, da doseže želen cilj. Skozi razdelane scenarije se sprehodi ocenjevalec in ugotavlja, kje nastajajo oziroma bi lahko nastale težave pri izvajanju posameznih nalog. Če analizo opravi strokovnjak, potem ob napakah predlaga ustrezno rešitev, če pa analizo opravi uporabnik strani, pa dobimo bolj zanesljive informacije o problemih pri uporabi spletne strani. Prednost metode je, da ocenjuje enostavnost interakcije s spletno predstavitvijo ob njeni uporabi.
 
Vrstica 81:
* '''Antropotehnologija:''' pri tej metodi se upoštevata analiza in sprememba oblikovanja sistemov za učinkovit prenos tehnologije iz ene kulture v drugo.
 
* '''Makroergonomska analiza in oblikovanje:''' metoda za ocenjevanje sistema dela z uporabo postopnega procesa.<ref> Ben-Gal et al. (2002), The Ergonomic Design of Workstation Using Rapid Prototyping and Response Surface Methodology. IIE Transactions on Design and Manufacturing, 34(4), 375-391. Available at: http://www.eng.tau.ac.il/~bengal/Ergonomics_Paper.pdf </ref>
 
===Ergonomija sedenja===
Vrstica 97:
V Združenem kraljestvu je strokovni organ za ergonome Inštitut za ergonomijo in človeške dejavnike (The Institute of Ergonomics and Human Factors), v ZDA pa Društvo za preučevanje človeških dejavnikov in ergonomije (Human Factors and Ergonomics Society). V Evropi ureja strokovna spričevala Center za registracijo evropskih ergonomov (Centre for Registration of European Ergonomists (CREE)). V ZDA to funkcijo opravlja Odbor za izdajanje potrdil strokovnjakom s področja ergonomije (Board of Certification in Professional Ergonomics). V Kanadi je strokovni organ za ergonome Združenje kanadskih ergonomov.
 
Društvo za preučevanje človeških dejavnikov in ergonomije (Human Factors and Ergonomics Society (HFES) je največja organizacija strokovnjakov na svetu, ki se ukvarjajo s preučevanjem človeških dejavnikov in ergonomije. V društvu si prizadevajo pospeševati raziskovanje in izmenjavo znanja o značilnostih ljudi, ki zadevajo oblikovanje sistemov in naprav vseh vrst. <ref>Human Factors and Ergonomics Society. http://www.hfes.org/</ref>
 
==Glej tudi==
Vrstica 137:
 
==Viri==
{{reflistopombe}}
 
[[CategoryKategorija:Rehabilitacijska medicina]]
[[CategoryKategorija:Varnost in zdravje pri delu]]
[[CategoryKategorija:Ergonomija|*]]
 
[[ar:عوامل الإنسان]]