Grabštanj: Razlika med redakcijama

[[File:Grafenstein Schloss 17112006 01a.jpg|thumb|poslopjathumbPoslopja dvorca Orsini-Rosenberg]]

Grabštanj je v osrčju [[Karantanija|Karantanije]] in je prvič omenjena v listini leta 890. Romanska župnijska cerkev je bila posvečena leta 1116. Leta 1158 se zopet omenja grad po kateremu se imenuje gospoda. Njihov grb je še danes osnova za občinski grb, četudi je izumrla že v 14. stoletju. Leta 1348 je bil grad ob potresu in ruštvirušitvi [[Dobrač|Dobrača ]] močno poškodovan in je kasneje propadalazačel propadati. Ko ga je Janez Andrej Rozenberški leta 1629 kupil, ruševine ni več popravil ampak je zgradil nov dvorec.

Občina Grabštanj v celoti pripada poljanskemu govoru oz. poljanščini Celovškega Polja (oz. Celovške ravnine), ki je prehodno narečje med rožanščino in podjunščino (glej [[Slovenska narečja]]). Kot posebna različica rožanščine je bila že identificirana ods strani Janeza Scheinigga in potrjena v mednarodno priznani dijalektološki disertacij dr. [[Katja Sturm-Schnabl|Katje Sturm-Schnabl]]. Scheinigg v svojem delu "Die Assimilation..." razdeli rožanščino v tri enote in sicer spodnji Rož, zgornji Rož in Celovška ravnina: ''"...Die dritte Unter-Mundart herrscht in der Ebene um Klagenfurt (kl.), sie hat mit der ersten die Aussprache des e und o gemein, unterscheidet sich aber von den beiden vorhergehenden durch die häufige Zurückziehung des Accentes, wo ihn jene auf den Endsilben haben; dies gilt namentlich vom Neutrum der Substantive und Adjktive, z.B. [...]"''.<ref>Johann Scheinigg, ''Die Assimilation im Rosenthaler Dialekt, Ein Beitrag zur Kärntner-Slovenischen Dialektforschung.'' Erschienen in XXXII Programm des k.k. Staatsgymnasium zu Klagenfurt 1882. citirano po: Katja Sturm-Schnabl, ''Die slowenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken'', phil. Diss, Wien 1973, 287 strani (stran 33).</ref>

* ''Šentštefan'': Predhodnica današnje župnijske cerkve je bila zgrajena leta 1116 s strani plemičev iz Lungaua. Drugič je bila obnovljena leta 1158. Cerkev ima eno ladjo, romansko jedro s stolpom na apsidi, poligonalno apsido in baročne kapele na severni in na južni strani. Stolp ima okna na šilast lok in čebulni strop.<ref>''Dehio-Handbuch Kärnten'', Wien 2001, S. 236</ref>