Centralna biotehniška knjižnica in Osrednji specializirani informacijski center za biotehniko, Ljubljana

Centralna biotehniška knjižnica (dalje CBK) je osrednja visokošolska knjižnica in specializirani informacijsko- dokumentacijski center za biotehniške vede, ki deluje v sklopu Biotehniške fakultete (dalje BF) Univerze v Ljubljani.

Centralna biotehniška knjižnica:
Naslov: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija
Telefon:01 320 3043
Telefaks: 01 256 5782
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/cbk/
El. pošta: cbk@bf.uni-lj.si
SI-50006
Delovni čas:
• Ponedeljek- četrtek 7.00 - 17.00
• Petek 7.00 - 15.00

Vodja knjižnice: mag. Simona Juvan, univ. dipl. inž. živ. tehnol., bibliot.
El. pošta: simona.juvan@bf.uni-lj.si.

Osrednji specializirani informacijski center (dalje OSIC) za biotehniko:
Naslov: Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana, Slovenija
Spletna stran: http://www.bf.uni-lj.si/libraries/about/organisation/central-biotechnical-library/csic/
El. pošta: osicb@bf.uni-lj.si

Vodja: dr. Tomaž Bartol, tel. 01 320 3161
Odgovorna oseba za verifikacijo razvrstitve bibliografskih enot raziskovalcev: mag. Simona Juvan, tel. 01 320 3043

ZGODOVINA CBK

CBK je nastala leta 1947 z ustanovitvijo Agronomske fakultete v Ljubljani, od leta 1960 se imenuje Biotehniška fakulteta. V svoj osnovni fond je pridobila knjižnično gradivo uglednih kmetijskih ustanov, zlasti Kmetijske zbornice, Kmetijske družbe (knjižnica te družbe je kot prva slovenska strokovna knjižnica delovala od leta 1820 do leta 1945), Republiškega ministrstva za kmetijstvo in Kmetijskega znanstvenega zavoda.
Ob ustanavljanju novih oddelkov na fakulteti so nastajale nove področne knjižnice. Leta 1949 je bil ustanovljen gozdarski oddelek, leta 1956 veterinarski, leta 1960 pa biološki oddelke naravoslovne fakultete. Istega leta je bil ustanovljen tudi oddelek za živilsko tehnologijo. Ti oddelki niso prinesli ob ustanovitvi nobenega knjižnega fonda, ker so začeli na novo. Strokovne oziroma znanstvene knjižnice z njihovih področij (gozdarstvo in veterina) so obdržali ustrezni samostojni znanstveni zavodi. Knjižnico, ki jo je biološki oddelek imel prej na matični (filozofski fakulteti) je prenesel v knjižnico inštituta za biologijo pri univerzi. Tako se je iz nekdanje knjižnice agronomskega oddelka razvila centralna knjižnica biotehniške fakultete, ki je predstavljala matično knjižnico za omenjena znanstvena in strokovna področja ter je s knjižnim fondom (leta 1966 je imela 35.728 zvezkov in 503 tekoče časopise) bila ena največjih strokovnih knjižnic v Sloveniji. Knjižnica je poleg knjižnih nabav in redne bibliotečne obdelave knjižnega in periodičnega tiska opravljala tudi izposojevalno službo, ne samo za osebje in študente na fakulteti, temveč je bila odprta tudi za ostalo strokovno javnost. V letu 1966 je bilo 6490 obiskov z 9.388 izposojenimi knjigami in revijami. Od leta 1966 pa je knjižnica izvajala tudi zamenjavo in sicer razpošiljala je fakultetni Zbornik, v zamenjavo pa je prejete publikacije bibliotečno obdelovala.
V okviru Centralne biotehniške knjižnice je bil leta 1994 ustanovljen Slovenski nacionalni center AGRIS (Agricultural Research Information System); leta 1995 pa je postala članica mednarodnega omrežja kmetijskih knjižnic AGLINET (Agricultural Libraries Network). Center AGRIS računalniško sintetizira slovenske biotehniške strokovne in znanstvene dokumente za njihovo bibliografsko dostopnost prek svetovnega spleta idr. mednarodnih posrednikov, od leta 1999 pa v njegovem okviru nastaja tudi slovenski spletni informacijski sistem za kmetijstvo AgroWeb Slovenija.

NALOGE CENTRALNE BIOTEHNIŠKE KNJIŽNICE IN OSIC-A ZA BIOTEHNIKO

Naloge Centralne biotehniške knjižnice in OSIC-a za biotehniko:
• Pomoč in svetovanje pri iskanju gradiv, informacij in pri uporabi knjižnice.
• Hranjenje referenčnega gradiva, osnovne znanstvene literature s področja biotehnike in hranjenje literature o knjižničarstvu in informacijski znanosti.
• Hranjenje magistrskih in doktorskih nalog Biotehniške fakultete ter doktorske disertacije s področja kmetijstva s področja celotne Jugoslavije (do leta 1990).
• Posredovanje strokovnih in znanstvenih informacij dosegljivih preko podatkovnih zbirk s področja kmetijstva (AGRIS, CAB Abstracts, FSTA) in preko portalov elektronskih revij. Uvajanje in izobraževanje uporabnikov.
• Izposoja knjižničnega gradiva in medknjižnična izposoja.
• Nakup in obdelava knjižničnega gradiva.
• Koordinacija med oddelčnimi knjižnicami Biotehniške fakultete:
- skupna priprava poročil za Biotehniško fakulteto,
- skupna priprava poročil in programa dela za Univerzo v Ljubljani,
- skupna prijava na razpis za tujo literaturo pri ARRS,
- koordinacija priprave in objave diplomskih nalog v elektronski obliki na Digitalni knjižnici BF (http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si),
- koordinacija nabave elektronskih virov na Biotehniški fakulteti v povezavi z ostalimi knjižnicami Univerze v Ljubljani,
- skupna nabava (priprava javnega naročila) tujih serijskih publikacij.
• Vodenje konzorcija za področje biotehnike, v katerem sodelujejo Univerza v Ljubljani (Biotehniška fakulteta in Veterinarska fakulteta), Univerza v Mariboru (Univerzitetna knjižnica Maribor), Univerza v Novi Gorici, Univerza na Primorskem, Kmetijski inštitut Slovenije, Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor in Biotehniški center Naklo. V sklopu konzorcija se vrši nakup dostopa do mednarodnih podatkovnih zbirk CAB in FSTA. Konzorcij je bil ustanovljen konec leta 2003, v tem času je organizirala dve informacijski delavnici s tujimi predavatelji, ki so udeležence seznanili z mednarodno platformo OVID: delavnica CAB in delavnica FSTA.
• OSIC za biotehniko:
Sodelovanje pri izvajanju kategorizacije znanstvenih objav na osnovi Navodil za delo Osrednjih specializiranih informacijskih centrov in smernic Komisije SAZU v okviru OSIC-a za biotehniko: odgovorna oseba pri izvajanju kategorizacije znanstvenih objav.
• Aktivno sodelovanje pri razvoju enotnega splošnega kontroliranega slovarja za sistem COBISS.SI: področje za biotehniko.
• Aktivno sodelovanje in informiranje študentov na Študentski areni v sklopu knjižnic Univerze v Ljubljani.
• Sodelovanje pri gradnji spletnega sistem AgroWeb Slovenija po mednarodni metodologiji v sodelovanju s FAO SEUR (FAO Subregional Office for Central and Eastern Europe). AgroWeb (http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/) omogoča spletno zbiranje in organiziranje vseh vrst slovenskih biotehniških/kmetijskih informacij vključno z lastno proizvodnjo informacij. Pri vzdrževanju in urejanju ter pripravljanju novosti intenzivno sodelujejo tri osebe: mag. K. Stopar, mag. S. Juvan in dr. T. Bartol.
• Vnos bibliografskih podatkov v mednarodno podatkovno zbirko AGRIS: elektronska obdelava in prenos slovenskih biotehniških bibliografskih podatkov v mednarodno bibliografsko zbirko AGRIS/WAICENT. AGRIS (International Bibliographic Information System for the Agricultural Sciences and Technology) se gradi kooperativno pod okriljem FAO pri Združenih narodih. Začeli so jo graditi leta 1975 in pri gradnji sodeluje 25 regionalnih in mednarodnih centrov ter 150 pooblaščenih nacionalnih centrov. Vsak od sodelujočih centrov prispeva podatke o literaturi iz svoje države. Obsega okrog 2.500.000 zapisov z letnim prirastom okrog 150.000 zapisov. Večina zapisov vključuje tudi izvlečke.
Slovenija se je aktivno vključila v mednarodni informacijski sitem AGRIS v začetku leta 1994. To delo je ob pooblastilu MKGP (Ministrstvo za kmetijstvo, gospodarstvo in prehrano) prevzel Specializirani INDOK center za biotehniko pri Biotehniški fakulteti. Namen tega informacijskega sistema je omogočiti hitro mednarodno izmenjavo znanstvenih in strokovnih informacij z vseh področij biotehnike oziroma kmetijstva. To zajema rastlinsko in živalsko proizvodnjo, zdravstveno varstvo rastlin in živali, tehnologijo spravila pridelkov, gozdarstvo, lesarstvo, ribištvo, kmetijski inženiring, problematiko naravnih virov in okolja v povezavi s kmetijstvom, prehrano živali in ljudi, agrarno ekonomiko, ruralni razvoj, kmetijsko administracijo, zakonodajo, informatiko, izobraževanje in svetovalne dejavnosti.
Center AGRIS zbira vse tiste domače biotehniške dokumente oziroma publikacije, ki so zanimive za mednarodno predstavitev. Center dokumente vsebinsko indeksira v angleškem jeziku in sintetizira v računalniško bibliografsko obliko, ki jo predvideva AGRIS. Pri tem zajame tudi avtorski izvleček v angleščini. Med slovenskimi referencami je velika večina člankov iz revij oziroma prispevkov iz kongresnih publikacij.
• Priprava predstavitvene zloženke knjižnic BF (oktober 2001, september 2004, september 2010) in priprava zloženke "Podatkovne zbirke, elektronske revije, elektronske knjige in pomembnejši internetni naslovi - Iščeš literaturo za diplomsko (seminarsko) nalogo?" (junij, 2004).
• Mentorstvo študentom bibliotekarstva: leta 2007 in 2008 je bila mag. S. Juvan mentorica študentkama bibliotekartsva, ki sta na Biotehniški fakulteti opravljali obvezno študentsko prakso v obsegu 40 ur.
• Sodelovanje pri izgradnji geslovnika kmetijskih rastlin in živali (Agrotezaver – Agrothesaurus: (http://www.agroweb.bf.uni-lj.si/geslovnik.htm).
• Priprava statističnih poročil za NUK: Meritve o delu slovenskih knjižnic.
• Vnos bibliografij raziskovalcev Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) v sistem Cobiss ter urejanje podatkov o tujih revijah za knjižnico IHPS v sistemu Cobiss.
• Zamenjava Acte agriculturae Slovenica: pošiljanje revije na 14 domačih in 160 tujih naslovov.

GRADIVO, ZBIRKE IN UREDITEV

Knjižnica hrani gradivo s širšega področja biotehniških ved, knjižnični fond obsega preko 3.500 enot knjižnega gradiva, od tega posebne zbirke gradiva: doktorske disertacije, magistrske naloge, specialistična in diplomska dela (nostrifikacije), ter serijske publikacije (letni prirast je okrog 140 enot).
Knjižnica je vključena v vzajemni knjižnično bibliografski sistem Cobiss od leta 1993, vrši pa tudi medknjižnično zamenjavo revije Acta agriculturae Slovenica s 180 naslovniki. V zameno prejema okrog 180 naslovov serijskih publikacij, od tega je večina tujih. Nakup znanstvene literature in baz podatkov sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.

UPORABNIKI IN IZPOSOJA GRADIVA

Knjižnično gradivo je namenjeno predvsem študentom, pedagoškim delavcem, raziskovalcem in sodelavcem fakultete, prav tako tudi zunanjim institucijam. Uporabniki CBK lahko gradivo, ki mu bo potekel rok izposoje, podaljšajo, če ga medtem ni rezerviral drug uporabnik. Gradivo je torej možno podaljšati ob obisku v knjižnici, po telefonu 01 320 3043, po el. pošti cbk@bf.uni-lj.si, po spletni storitvi Moja knjižnica ali s telefonskim odzivnikom prek storitve Bibliofon.

ODDELKI KNJIŽNIČNEGA- INFORMACIJSKEGA SISTEMA NA BIOTEHNIŠKI FAKULTETI

Knjižnični – informacijski sistem Biotehniške fakultete sestavlja sedem knjižnic. Poleg Centralne biotehniške knjižnice in Osrednjega specializiranega informacijskega centra za biotehniko, je še šest oddelčnih knjižnic in sicer:
• Knjižnica in INDOK Oddelka za agronomijo
• Knjižnica in INDOK Oddelka za lesarstvo
• Knjižnica Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Gozdarski inštitut Slovenije in Zavod za gozdove Slovenije
• Knjižnica in INDOK Oddelka za biologijo in Nacionalni inštitut za biologijo
• Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo
• Knjižnica in INDOK Oddelka za zootehniko
Koordinacijsko jih povezujejo Centralna biotehniška knjižnica in OSIC za biotehniko.

Glej tudi

Seznam visokošolskih knjižnic v Sloveniji
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Biotehniška fakulteta v Ljubljani
Knjižnica

Viri in literatura

Biološka knjižnica in INDOK dejavnost. (2011). Ljubljana: Nacionalni inštitut za biologijo. Pridobljeno 27.4.2011, s spletnega naslova http://www.nib.si/index.php/knjiznica.html

Centralna biotehniška knjižnica in OSIC za biotehniko. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 26.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/cbk/

Enciklopedija Slovenije. (2002). Ljubljana: Mladinska knjiga

Knjižnice in INDOK Odd. za agronomijo. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 25.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/agronomija/knjiznica-odd-za-agronomijo/

Knjižnica in INDOK Oddelka za živilstvo. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. pridobljeno 28.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-zivilstvo/

Koler - Povh T. (1997). Gozdarska knjižnica in INDOK dejavnost nekoč in danes. Letna poročila Gozdarske knjižnice in INDOK dejavnosti. V: Znanje za gozd : zbornik ob 50. obletnici obstoja in delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije. (str. 433-448). Ljubljana: Gozdarski inštitut Slovenije

Oddelek za lesarstvo. (2006). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 27.4.2011, s spletnega naslova http://les.bf.uni-lj.si/o-oddleku/organiziranost/knjiznica/osnovni-podatki/

Ogrin, D. (1967). 20 let knjižnice biotehniške fakultete. V: Spominski zbornik Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. 1947-1967 (str. 75-77). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani

Poročilo za leto 2010. (2011). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 26.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.unilj.si/fileadmin/users/1/dekanat/porocila/porocilo_2010.pdf

Več o Gozdarski knjižnici. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno 25.4.2011, s spletnega naslova http://www.bf.uni-lj.si/knjiznice/o-knjiznicah/organiziranost/knjiznica-odd-za-gozdarstvo/pravila-knjiznice/vec-o-gozdarski-knjiznici/

Zunanje povezave

biotehniška knjižnica in OSIP za biotehniko
[1]
[2]
[3]
[4]
[5]
[6]
[7]
[8]