Faktor vpliva: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: en:Impact factor |
+ |
||
Vrstica 1:
{{v delu}}
'''Faktor vpliva''' (bolj znan pod [[angleščina|angleškim]] izrazom '''Impact Factor''' in kratico '''IF''') je mera, ki opisuje, kolikokrat so članki, objavljeni v [[znanstvena revija|znanstvenih revijah]] na področjih [[naravoslovje|naravoslovja]] in [[družboslovje|družboslovja]], citirani. V znanosti se faktor vpliva splošno uporablja kot objektivno merilo ugleda oz. pomembnosti znanstvenih revij, s tem pa tudi raziskovalcev, ki v teh revijah objavljajo. IF računa podjetje [[Institute for Scientific Information]] (ISI), del korporacije [[Thomson Scientific]]. Indeksiranih je okrog 11.000 revij,<ref>{{cite web |url=http://wokinfo.com/realfacts/qualityandquantity/ |title=Web of Knowledge > Real Facts > Quality and Quantity |accessdate = 5.5.2010}}</ref> katerim podjetje izračuna faktor vpliva enkrat letno. Rezultati so objavljeni v publikaciji ''Journal Citation Reports'' (JCR) in proti plačilu na voljo v spletni [[baza podatkov|bazi]] ''ISI Web of Knowledge''.
Faktor vpliva revije za vsako leto se izračuna kot [[razmerje]] med številom citatov člankov v tej in drugih indeksiranih revijah za dve leti prej ter številom vseh člankov v reviji v tem obdobju, ki se jih v znanosti citira (torej recimo brez uvodnikov in pisem uredniku).<ref name=IFintro>{{cite web |url=http://www.thomsonreuters.com/products_services/science/academic/impact_factor/ |title=Introducing the Impact Factor |format= |work= |publisher=Thomson Scientific |accessdate=26.8.2009}}</ref> Vrednost je tako [[povprečje]] citatov na članek v tej reviji za zadnji dve leti. Glede na to, da se faktor vpliva nanaša na določeno obdobje, je možno računati faktor za poljubno časovno obdobje. Uporaben je tudi za primerjavo revij znotraj ožjega področja znanosti, saj so revije klasificirane po področjih.
== Problematika ==
Kljub široki uporabi te mere za vrednotenje znanstvenih prispevkov obstaja več pomislekov o njeni uporabnosti v ta namen in možnosti manipulacije rezultatov. Glavni so metodološki - IF je močno odvisen od znanstvenega področja, saj se dinamika citiranja med področji razlikuje.<ref>{{cite journal | author=van Nierop E. | title=Why do statistics journals have low impact factors? | journal=Statistica Neerlandica | volume=63 | issue=1 | year=2009 | pages=52–62 | url = http://www3.interscience.wiley.com/cgi-bin/fulltext/121630940/PDFSTART | doi = 10.1111/j.1467-9574.2008.00408.x}}</ref> Tako je uporaben le za primerjavo revij znotraj področja. Kot [[aritmetična sredina]] števila citatov na članek ne odraža dejanske [[Verjetnostna porazdelitev|porazdelitve]] citiranosti posameznih člankov<ref>{{navedi splet |url = http://www.mathunion.org/fileadmin/IMU/Report/CitationStatistics.pdf |format=PDF |title=Citation Statistics |publisher=Mednarodna matematična zveza |author=Joint Committee on Quantitative Assessment of Research |date=12.6.2008}}</ref> - v določeni reviji manjši del člankov prispeva največji delež k citiranosti, zato je njihov vpliv v znanstveni skupnosti podcenjen, vpliv preostale večine pa precenjen.<ref>{{cite journal |author= |title=Not-so-deep impact |journal=[[Nature]] |volume=435 |issue=7045 |pages=1003–4 |year=2005 |pmid=15973362 |doi=10.1038/4351003a}}</ref>
Revija lahko z uredniško politiko umetno viša svoj faktor vpliva, npr. s spreminjanjem deleža prispevkov, ki jih je možno citirati (to je predmet dogovora z ISI)<ref name=PLoS-editorial>{{navedi revijo | doi = 10.1371/journal.pmed.0030291 | title = The Impact Factor Game | journal = PLoS Medicine | author = PLoS Medicine Editors | date = 6.6.2006}}</ref> ali tako, da avtorje novih prispevkov spodbuja k citiranju starejših prispevkov v tej reviji.<ref>{{cite journal |author=Agrawal A. |title=Corruption of Journal Impact Factors |journal=[[Trends in Ecology and Evolution]] |volume=20 |pages=157 |year=2005 |url =http://www.eeb.cornell.edu/agrawal/research/papers/other%20pdfs/agrawal%202005%20tree%20corruption.pdf}}</ref> Kljub temu, da namen take prakse ni nujno manipulacija, je lahko rezultat sprememba IF za več 100%.<ref name=PLoS-editorial/>
Zaradi teh omejitev Evropsko združenje znanstvenih urednikov odsvetuje uporabo IF za vrednotenje raziskovalcev, raziskovalnih projektov in raziskovalnih skupin.<ref name="EASE">{{cite web |url=http://www.ease.org.uk/statements/EASE_statement_on_impact_factors.shtml |title=European Association of Science Editors statement on impact factors |format= |work= |accessdate=25.3.2009}}</ref>
== Viri ==
{{refsez}}
== Zunanje povezave ==
* Kribel Z. (2002). »[http://www3.turistica.si/kribel/articles/isi%20citiranja/ Citiranost in faktor vpliva]«. [[Univerza na Primorskem]], Fakulteta za turistične študije Portorož - Turistica.
[[Kategorija:Bibliotekarstvo]]
| |||