Redakcija: 18:55, 14. avgust 2009 uredi SieBot (pogovor \| prispevki) Boti 87.109 urejanj m robot Dodajanje: mwl:Agnosticismo ← Starejše urejanje		Redakcija: 14:11, 26. avgust 2009 uredi razveljavi Arbiter (pogovor \| prispevki) 228 urejanj Agnosticizem se tiče samo odnosa do božanstev! O znanosti se ne opredeljuje. Zato sem izbrisal vse kar je bilo navedeno v zvezi z znanostjo. Češ, da zagovarja empirizem... Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{Gotovost}} '''Agnosticízem''' (iz [[grščina\|grščine]] a- - ''ne-'' + gnosis - ''védenje'' oziroma αγνωτικος) je [[filozofija\|filozofsko]] stališče, da je [[resničnost]] nekaterih trditev, posebej [[teologija\|teoloških]] trditev o obstoju [[bog]]a, bogov ali [[božanstvo\|božanstev]], bodisi neznana bodisi je sploh ni mogoče poznati. V enaki meri je agnosticizem zadržan do [[ateizem\|ateizma]] in trditev o neobstoju boga. Na splošno pa za agnosticizem velja, da ne pristaja na absolutne resnice in trenutno znanstveno nedokazljvive trditve, kar pa ne pomeni, da ne dopušča možnosti, da se te trditve v prihodnosti izkažejo za pravilne. Agnosticizem ni diametralno nasprotje doktrini [[gnosticizem\|gnosticizma]] – slednji je bolj versko gibanje. Toda agnosticizem je nasproten [[dogma\|dogmatičnemu]] prepričanju o obstoju [[bog]]a in je po drugi strani tudi nasprotje [[materializem\|materialistični]] tezi o zanesljivih spoznanjih o materialnem svetu. Izraz »agnosticizem« in soroden izraz »agnostik« je leta [[1869]] skoval [[Angleži\|angleški]] [[biolog]], [[Charles Darwin\|Darwinov]] prijatelj in njegov goreči zagovornik ter popularizator [[znanost]]i [[Thomas Henry Huxley]]; v širšem pomenu se uporablja za tiste, ki so neprepričani ali nezavezani glede [[verstvo\|verskih]] resnic, denimo o obstoju božanskega. ~~== Zavračanje metafizike ==~~ V pozitivnem smislu je agnosticizem stališče, da je potrebno pri znanstvenem raziskovanju poslušati samo glas [[razum]]a, medtem ko v negativnem smislu pomeni omejevanje zanesljivega spoznanja samo na tisto, kar je pozitivno dano v čutni zaznavi in kar se lahko [[empirija\|empirično]] preveri. V najširšem smislu je agnosticizem torej celotni [[empirizem]] in [[pozitivizem]], kamor sodijo znanstveniki, kot so [[August Comte]], [[Charles Darwin]], [[Herbert Spencer]] in mnogi drugi. Vključuje lahko sodobno [[logika\|logiko]], katere predstavnik je med drugim [[Ludwig Wittgenstein\|Wittgenstein]], saj zavrača vsako ''[[metafizika\|metafiziko]]'' in omejuje jedro resnice na znanstveno preverljive temelje. == Agnosticizem in ateizem ==

Agnosticizem: Razlika med redakcijama