Redakcija: 21:02, 31. maj 2009 uredi Ptbotgourou (pogovor \| prispevki) Boti 8.916 urejanj m robot Spreminjanje: ms:Perang Saudara England ← Starejše urejanje		Redakcija: 18:27, 8. julij 2009 uredi razveljavi Romanm (pogovor \| prispevki) Birokrati, Preverjevalci uporabnikov, Administratorji 45.272 urejanj m Karel I. Angleški Novejše urejanje →
Vrstica 1: '''[[Anglija\|Angleška]] [[revolucija]]''' (ali tudi '''angleška [[državljanska vojna]]''') označuje vrsto [[oboroženi spopad\|oboroženih spopadov]] in [[politika\|političnih]] nasprotij med zagovorniki pravic [[parlament]]a ter [[vladavina\|vladajočo]] [[kralj]]evo [[rodbina\|rodbino]] oziroma zagovorniki pravic le-teh. Po izumrtju rodbine [[Tudor]] ([[Elizabeta I.]]) zavlada na [[Anglija\|angleškem]] [[prestol]]u [[Škoti\|škotska]] [[plemstvo\|plemiška]] rodbina [[Stuart]] ([[Jakob I]].) in tako [[Škotska]] vstopi v [[personalna unija\|personalno unijo]] z Anglijo. Preko naslednika Jakoba, [[Karel I. Angleški\|Karla I.]], se pojavijo poskusi uvajanja [[absolutizem\|absolutizma]]. Kmalu [[vladar]] pride v spor s parlamentom in vse močnejšo [[buržuazija\|buržoazijo]], saj ne spoštuje podedovanje svoboščine angleškega plemstva in Cerkve iz leta [[1215]], katera jim je zagotovljena v [[Velika lista svoboščin\|Veliki listi svoboščin]]. Nasprotja se zaostrijo, ko Karel I. zavrne zahteve meščanstva izražene v listini [[Peticija pravic]] (''Petition of rights''). Leta [[1629]] razpusti celo parlament in vlada celo preganja [[puritanci\|puritance]] ([[kalvinisti\|kalvinistični]] nasprotniki [[anglikanska cerkev\|anglikanske cerkve]]) in izsiljuje [[davek\|davke]] brez dovoljenja parlamenta. Boj za oblast v državi leta [[1642]] preraste v [[spopad]] med [[kavalirji]] (pristaši kralja) in [[okrogloglavci]] (pristaši parlamenta), ki preraste v [[državljanska vojna\|državljansko vojno]] in revolucijo, v kateri po reorganizaciji [[vojska\|vojske]] zmaga parlament ([[Oliver Cromwell]]). Cromwell obračuna s pripadniki kraljeve [[politična stranka\|stranke]], razpusti zgornji dom [[angleški parlament\|parlamenta]] in razglasi [[republika\|republiko]] - [[Commonwealth]]. Zavlada sam kot ''lord protektor'' ([[1653]]-[[1658]]) in v tem času je bil posebej uspešen na zunanjepolitičnem področju kar se tiče [[angleško-nizozemske vojne\|angleško-nizozemskih vojn]]. Anglija tako postane prva pomorska velesila v svetu. [[Slika:Oliver Cromwell.jpg\|thumb\|100px\|[[Oliver Cromwell]]]] Po njegovi smrti zopet grozi državljanska vojna, saj [[buržoazija]] in [[plemstvo]] na prestol spet pokličeta dinastijo Stuart ([[Karel II.]]., [[Jakob II.]].), ki zopet poskuša vladati absolutistično, zato kot posledica tega v parlamentu nastaneta dve politični stranki: [[torijci]]:konservativci, predstavniki visokega plemstva, ki si prizadevajo okrepiti kraljevo oblast; vezani na anglikansko cerkev in podeželje [[vigi]]:zastopali so gospodarske interese in versko svobodo, predstavniki buržoazije in novega plemstva, želeli so podreditev kralja parlamentu Leta [[1688]] pride do ''slavne revolucije'' (brez krvi), v kateri preženejo Jakoba II. in na prestol pokličejo njegovega zeta [[Viljem Oranski III.\|Viljema Oranskega III.]]. (nizozemski državni upravitelj), ki podpiše ''[[Bill of rights]]'' (deklaracija pravic parlamenta), v kateri ima parlament izključno pravico do obdavčenja in vzdrževanja vojske. Dopolni jo z zakonom, s katerim je sodnikom zagotovljena zaščita pred kraljevim vmešavanjem, potrdi svobodo vere govora v parlamentu. Najvišjo zakonodajno oblast v državi dobi parlament, kralj obdrži izvršno, ločena je tudi sodna oblast. Leta [[1707]] se Anglija in [[zgodovina Škotske\|Škotska]] združita ter nastane [[Velika Britanija]].

Angleška državljanska vojna: Razlika med redakcijama