Kraški rob: Razlika med redakcijama

'''Kraški rob''' označuje [[pokrajina|pokrajino]], kjer se kraška planota [[Kras]] s strmim, tektonsko večkrat pretrganim robom, prevesi v flišno pokrajino [[Slovenska Istra|Slovenske Istre]]. Predstavlja geološko, geomorfološko in podnebno mejo. Razteza se v okoli 20 kilometrov dolgem in 2,5 do 5 kilometrov širokem pasu od [[Socerb|Socerba]]a ob [[Slovenija|slovensko]] - [[Italija|italijanski]] meji, do [[Mlini|Mlinov]] ob slovensko - [[Hrvaška|hrvaški]] meji. Evidentiranih je 47 strmih kamnitih [[stena|sten]] v skupni dolžini 51 kilometrov, na ostenja pa se vežejo še druge drobne reliefne oblike kot so [[udor|udori]]i, [[spodmol|spodmoli]]i, [[škrapljišče|škrapljišča]], skalni podori, [[jama|jame]]. Stene so geološko zanimive zaradi luskaste zgradbe, ki je edinstvena v Sloveniji.

Kraški rob združuje tudi [[favna|favno]] in [[flora|floro]] obeh pokrajin, ki jih razdeljuje. Tu so našli 1688 [[živalska vrsta|živalskih vrst]], med njimi veliko število ogroženih. Ob 28 [[endemit|endemnih]]skih vrstah pa so našli tudi 10 za znanost novih vrst. Flora je zelo bogata po [[Fitografija|fitogeografski]] razdelitvi Slovenije spada v njen submediteranski del.

Zaradi svoje v pokrajino vpete urbanistične zasnove in s tradicionalnim stavbarstvom bogate arhitekture so naselja [[Črni Kal]], [[Črnotiče]], [[Gračišče]], [[Hrastovlje]], [[Kubed]], [[Podpeč]] in [[Socerb]] razglašena za [[kulturni spomenik|kulturne spomenike]].

Črnikalska stopnja je zgrajena iz foraminifernega [[apnenec|apnenca]] iz zgornjega [[paleocen|paleocena]]a in spodnjega [[eocen|eocena]]a. Del roba od [[Kubed|Kubeda]]a do [[Movraž|Movraža]]a je sestavljen iz zgomjepaleocenskega, spodnjeeocenskega in alveolinskega apnenca. V spodnjem delu strmih apnenčevih sten so pogoste polkrožne vdolbine na večjih razdaljah, nastale predvsem zaradi kemičnega delovanja [[voda|vode]], deloma tudi zaradi fizikalnega preperevanja.