Portal:Literatura/Izbrani pojmi/41. teden 2010
Pravljica (iz praviti) je pripovedna literarna oblika, zgrajena izključno na domišljiji. Življenje presoja otroško naivno, naravnih zakonov ne upošteva in vse pooseblja ter ima svoje značilnosti.
- Kraj in čas dogajanja sta nedoločena.
- Pravljice začenjajo pisatelji skoraj vedno z besedami: Nekoč je bilo ... ali Nekoč je živel...
- Osebe so nedoločene, npr.: kralj, uboga deklica, oče, ki je imel tri sinove, itd. Ali pa imajo izmišljena imena, kakor: Sneguljčica, Pepelka, Rdeča kapica.
- Ljubi nasprotja. V pravljicah nastopajo samo izrazito dobri, lepi in blagi ljudje ter izrazito slabi, grdi in hudobni, kakršnih v resničnem življenju ni.
- Vedno zmaga dobro nad slabim, pravica nad krivico, resnica nad lažjo…
- Ljubi ponavljanje posameznih besed (kužej, kužej; petelinček, petelinček) ali celih stavkov (Sama jedla, sama poj!)
- Pogosta so ljudska ali pravljična števila: tri, sedem, devet, dvanajst in njihovi mnogokratniki. (Trije bratje, sedem let, deveta dežela ...)
- Nastopajo razni pravljični predmeti: čudodelna mizica, ki se sama pogrinja; mošnja, ki se nikoli ne izprazni; zlat prstan; živa voda