Policijska ura

splošna prepoved zapustitve doma ali vstopa na javna območja v določenih urah, ki jo uvede politika ali policija

Policijska ura ali omejitev gibanja v nočnem času je odredba, ki določa čas, v katerem veljajo določeni omejevalni predpisi glede gibanja v nočnem času.[1][2] Običajno se nanaša na čas, ko se morajo posamezniki vrniti in ostati v svojih hišah ali domovih. Takšen ukaz lahko izdajo javni organi, lahko pa tudi lastnik hiše tistim, ki živijo v nekem gospodinjstvu. Na primer dekletu au pair pogosto določijo policijsko uro, ki ureja, kdaj se mora zvečer vrniti na dom družine gostitelja.

Jez Hadita, Irak, (16. septembra 2007) – Rečni patruljni čoln ameriškega mornariškega ekspedicijskega bojnega poveljstva vleče več čolnov, ki so jih rečne sile zasegle ob izvajanju nove 24-urne policijske ure na vodni poti v bližini jezu. Rečne sile so domačine več dni opozarjale na novo policijsko uro, preden so zasegle čolne kršiteljev.

Policijska ura je pogost element nadzora v vojnem stanju, izvaja pa se lahko tudi za zagotavljanje javne varnosti v primeru nesreče ali krize.[3] V zgodovini so tak ukrep uvedle različne države, na primer med drugo svetovno vojno in zalivsko vojno. Čeprav se lahko policijska ura v določenih okoliščinah obravnava kot nujen ukrep, pomembno vpliva na človekove pravice, vprašljiva pa je tudi njena učinkovitost. Uveljavitev policijske ure nesorazmerno vpliva na marginalizirane skupine, vključno z brezdomci in ljudmi z omejenim dostopom do prevoza.[4][5]

Med pandemijo covida-19 so v več državah, med drugim v Franciji, Italiji in na Poljskem, uvedli policijsko uro kot ukrep za omejevanje širjenja virusa,[6] vendar so nedavne študije pokazale, da je bil učinek zanemarljiv ali ga ni bilo[7] in da se je prenos virusa morda celo povečal.[8] Uporaba policijske ure med pandemijo je bila povezana s kršitvami človekovih pravic in poslabšanjem duševnega zdravja, zlasti med ženskami in mladimi, kar še dodatno otežuje njeno uporabo kot nadzorni ukrep.[9][10] Policijska ura vpliva tudi na prometno varnost, saj so študije pokazale zmanjšanje števila prometnih nesreč med policijsko uro, vendar povečanje števila prometnih nesreč pred njo zaradi hitenja.[11]

Slovenija uredi

Na Slovenskem je bila policijska ura prvič uvedena februarja 1942 na območju italijanske okupacije, v samostojni Sloveniji pa oktobra 2020 ob epidemiji Covida-19.[12] Ukrep je bil sprejet na pobudo vladne strokovne skupine za covid-19, ki jo je vodila infektologinja Bojana Beović. Na Ministrstvu za notranje zadeve so pojasnili, da je bil ukrep sprejet na podlagi Zakona o nalezljivih boleznih, in priporočili, da se namesto izraza policijska ura uporablja izraz epidemiološka ura.[13]

Po poročanju portala Necenzurirano je vlada koristnost tega ukrepa na zahtevo Ustavnega sodišča utemeljevala z raziskavo, ki je pokazala koristnost sklopa ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19, med katerimi je bil tudi ta, v specifičnem kontekstu prebivalstva Francoske Gvajane.[14][15] Policijska ura je veljala od 20. oktobra 2020 do 12. aprila 2021, skupno 174 dni.[16] Ivan Eržen, sodni izvedenec za epidemiologijo in nekdanji direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, je ukrep označil za popolnoma nepotreben.[17]

Aprila 2023 je Ustavno sodišče sporočilo, da odlokov o epidemiološki uri ne bo vsebinsko presojalo. Pojasnilo je, da praviloma presoja samo veljavne predpise, neveljavne pa samo takrat, ko je to pravovarstveno potrebno, ker še ni so bile odpravljene posledice protiustavnosti in zakonitosti. Poleg tega naj bi iz pobude za ustavno presojo ne bilo mogoče razbrati, katere predpise zadeva, v nekaterih delih pa se je pobuda nanašala na splošno ravnanje vlade in ne na pravne predpise. Sodnica Neža Kogovšek Šalamon je v ločenem mnenju opozorila, da bi se sodišče o tem moralo izreči, saj verjetnost tovrstnih ukrepov obstaja tudi v prihodnje. Opozorila je, da so se »države v času epidemije pogosto posluževale policijske ure in da so to počele na problematičen in nesorazmeren način, kar izhaja iz poročil mednarodnih organizacij o stanju človekovih pravic v tem času«.[18]

Sklici uredi

  1. »curfew - definition of curfew in English from the Oxford dictionary«. oxforddictionaries.com. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 7. julija 2012. Pridobljeno 19. oktobra 2020.
  2. »Curfew - Define Curfew at Dictionary.com«. Dictionary.com.
  3. »Curfew Laws«. FindLaw.
  4. Brass, Paul R. (2006). »Collective Violence, Human Rights, and the Politics of Curfew«. Journal of Human Rights. 5 (3): 323–340. doi:10.1080/14754830600812324.
  5. Lerner, Kira (10. junij 2020). »The Toll That Curfews Have Taken on Homeless Americans«. The Appeal. Pridobljeno 18. aprila 2023.
  6. Daventry, Michael (24. oktober 2020). »Curfews and restrictions imposed across Europe as COVID-19 cases soar«. Euronews. Pridobljeno 18. aprila 2023.
  7. de Haas, Samuel; Götz, Georg; Heim, Sven (2022). »Measuring the effect of COVID-19-related night curfews in a bundled intervention within Germany«. Scientific Reports. Springer Nature. 12 (1) 19732. doi:10.1038/s41598-022-24086-9. Pridobljeno 18. aprila 2023.
  8. Sprengholz, Philipp; Siegers, Regina; Goldhahn, Laura; Eitze, Sarah; Betsch, Cornelia (2021). »Good night: Experimental evidence that nighttime curfews may fuel disease dynamics by increasing contact density«. Social Science & Medicine. 288. doi:10.1016/j.socscimed.2021.114324.
  9. »Philippines: Curfew Violators Abused«. Human Rights Watch. 26. marec 2020. Pridobljeno 18. aprila 2023.
  10. Almomani, Ensaf Y.; Qablan, Ahmad M.; Almomany, Abbas M.; Atrooz, Fatin Y. (2021). »The coping strategies followed by university students to mitigate the COVID-19 quarantine psychological impact«. Curr Psychol. 40 (11): 5772–5781. doi:10.1007/s12144-021-01833-1. ISSN 1046-1310. PMC 8106545. PMID 33994758.
  11. Bedoya Arguelles, Guadalupe; Dolinger, Amy; Dolkart, Caitlin Fitzgerald; Legovini, Arianna; Milusheva, Sveta; Marty, Robert Andrew; Taniform, Peter Ngwa (5. april 2023). The Unintended Consequences of Curfews on Road Safety (PDF) (Policy Research Working Paper). Pridobljeno 18. aprila 2023.
  12. »Policijska ura prvič po italijanski okupaciji«. Dnevnik. 19. oktober 2020.
  13. Hladner Hvala, Tadeja (20. oktober 2020). »Sprehajanje psov lahko štejemo kot nujno opravilo«. Žurnal.si.
  14. »Zakaj imamo policijsko uro? Hojs dobil idejo v Francoski Gvajani«. Necenzurirano.si. 5. januar 2021.
  15. Andronico, Alessio (12. oktober 2020). »Evaluating the impact of curfews and other measures on SARS-CoV-2 transmission in French Guiana«. medRxiv.
  16. Demšar, Samo (14. april 2021). »Izraz policijska ura ni »za neke druge čase««. Oštro.
  17. Cirman, Primož; Modic, Tomaž; Vuković, Vesna (17. junij 2021). »Skupina Bojane Beović je bila "nepotrebna in neustrezna"«. Necenzurirano.si.
  18. »O policijski uri med epidemijo ustavno sodišče vsebinsko ne bo presojalo«. Portal TAX-FIN-LEX. 17. april 2023.

Zunanje povezave uredi