Pogovor:Radioamaterstvo

QSL kartica

Kartica je po IARU priporočilu velika 14 x 9 cm. Na kartici morajo biti obvezno sledeči podatki:

• Klicni znak pošiljatelja
• Klicni znak prejemnika/korespondenta
• Datum in ura zveze
• Band - frekvenčno območje
• Način dela
• Raport - RS(T)
• Podpis pošiljatelja

Vse ostalo ni obvezno, je pa priporočljivo.

Kar me moti pri (tvoji) S51MQ kartici so tisti pravokotniki, ki so narisani vsepovprek. To za QSL kartico ni tipično in je rahlo zmedeno. Če bi bile samo okvirjene tabele in okenca za vpis podatkov nebi rekel nič. Tako, pa se točno ne ve (za laike), ali so tisti kvadratki za okras ali je v njih potrebno kaj vpisati. Skratka gre za netipično kartico.

Samo toliko z moje strani. -Ta nepodpisani komentar je dodal Uporabnik:DelphiColor (pogovor • prispevki).

Hm, torej so na njej vsi potrebni podatki (morali bi biti, saj je bila dejansko v uporabi) - kartica itak NI namenjena laikom.

Oblike netipičnih kartic (ne dvomim, da si jih videl že precej) lahko pogledaš v Zbirki.

P.S. Prosim podpisuj pogovore! --Andrejj 12:41, 2. april 2011 (CEST)

Upam, da ne zameriš, da sem spet zamenjal sliko kartice, razlog sem tudi navedel v popravku. Če se najde ta ali pa katera koli druga kartica, ki je neizpolnjena, jo lahko zamenjaš. Me pa še vedno motijo te kvadratki, ampak kot si rekel, stvar je namenjena laikom, zato predlagam, da se najde kakšna kartica, ki bo že na prvi pogled laiku razložila zakaj se gre. Če pa misliš, da je tista kartica trenutno še najbolj primerna, pa jo lahko daš nazaj, in je ne bom več popravljal. Sem pa tako ali tako naredil nov članek o QSL karticah. --DelphiColor 23:27, 17. avgust 2012

Kratice in čiščenje članka

Mi je tvoj članek všeč in ti zato pišem tole, da bi postal še boljši; kar pogumno.

• Oznaka za kratice je bila dana, ko le te še niso bile pojasnjene. Ko si jih pojasnil, bi lahko kar sam odstranil predlogo iz članka. Sicer pa je napisanih nekaj smernic kako uporabljati kratice - podaj najprej celoten izraz, takoj za njim pa kratico v oklepajih (okroglih oklepajih). Skratka bralcu ni potrebno klikati na povezavo kratice, da bi izvedel le kaj pomeni. V preostalem delu članka se kratica lahko uporablja samostojno. Več o tem: Wikipedija:Slogovni priročnik#Akronimi in kratice.
• Notranje povezave - obstaja neko osnovno vprašanje za dodajanje povezav - vprašaj se "Kolikšna je verjetnost, da bo bralec želel prebrati tudi tale drugi članek?" Pretiranega povezovanja se je potrebno izogibati, ker bralcu ustvarja težave pri prepoznavanju in sledenju koristnim povezavam. Naredi povezava če je le-ta resnično koristna za témo članka. Torej krajši članki jih imajo malo daljši pa nekaj več. Poveže se le prva pojavitev te besede (podvojitev povezave je običajno v uporabljenih slikah in tabelah). Ne boj se ustvariti tudi povezave na še ne ustvarjen članek (rdeča povezava). Ko narediš povezavo tudi preveri, če vodi tja kamor si želel. Več o tem: Wikipedija:Slogovni priročnik/Povezovanje.
• Jezikovne napake - Radioamaterji se združjujejo, ... Če imaš Word s slovenskim preverjanjem pravopisa, bi besedilo mogoče preveril tam (vsaj jaz tako včasih naredim).

--Pinky sl (pogovor) 10:47, 18. avgust 2012 (CEST)

Hvala za tele nasvete. Tale z Wordom je še posebej koristen. Bom v kratkem poskusil popraviti še tele napake, da bo članek še boljši. --DelphiColor 12:28, 18. avgust 2012