Pogovor:Prapok
Zadnji komentar: pred 2 letoma uporabnika Vitosmo v temi Prestavitev
 | To je eden izmed člankov, ki bi jih morala imeti vsaka Wikipedija, spada v sklop WikiProjekta 1000 nujnih. Za smernice glejte strani projekta in Wikipedija:Urejanje strani. |
Kolikor vem, se običajno govori o velikem poku; naglaša pa se véliki pòk. --Eleassar pogovor 09:55, 14. februar 2008 (CET)
Prestavitev uredi
 | V tem razdelku je predlagano, da se Prapok preimenuje in prestavi na Veliki pok. Razprava se lahko zaključi po 7 dneh, če je bilo doseženo soglasje (glejte navodila za zaključevanje). Argumente utemeljite v skladu z dogovori o poimenovanju člankov ter ohranite razpravo jedrnato in vljudno. Prosimo, uporabite {{subst:predlog za prestavitev}}; ne neposredno {{predlog za prestavitev/datiran}}. |
Prapok → Veliki pok – Najpogostejše in ustaljeno poimenovanje. Eleassar pogovor 11:34, 19. marec 2014 (CET)
- Za --M11rtinb (pogovor) 12:56, 26. september 2015 (CEST)
Proti
Za Proti Najpogostejše in ustaljeno poimenovanje? Ali se lahko, prosim, navede kakšen strokovni, oziroma relevanten vir za takšno trditev. To je enciklopedija in ne zbirka najpogostejših poimenovanj, oziroma poizvedb o najbopostejših poimenovanjih, npr. v občilih ipd. Terminološko je tudi verjetno že dorečeno. Če se neka TV serija npr. imenuje Veliki pokovci, s tem še ni rečeno, da se tako imenuje tudi pojav, ki je dal takšna poimenovanja. 'Veliki pok' bi lahko bilo morda v Hoyleovem smislu, ki tega pojava ni zagovarjal, kar je, med drugim, vsaj teoretično, razrešil Hawking s svojo dizertacijo. Če prav vidim in razumem, npr. tudi nemščina ne rabi dobesednega angleškega prevoda Großer Knall, temveč der Urknall, in hiter pogled v kakšen slovar, da sorodni zgled pridevnika uralt – prastar. SSKJ za izgovorjavo pravi [velíki ~], SNB pa [véliki ~]. --xJaM (pogovor) 06:33, 15. maj 2016 (CEST)
- To je tehten argument. Kar se tiče strokovnih slovarjev, sem izraz našel le v Geografskem terminološkem slovarju, ki daje prednost izrazu prapok.[1]. To je argumentirano s tem, da gre za »uvajanje prednostne rabe slovenskih ustreznic«, vendar je opredeljeno kot radikalen poseg.[2] Po drugi strani je naša politika, da uporabimo najpogostejše poimenovanje (glej Wikipedija:Dogovori o poimenovanju#Uporabljajte najpogostejša imena). Sodeč po Google Books sta obe poimenovanji približno enako uveljavljeni.[3][4] V sistemu COBISS se izraz veliki pok pojavi v naslovih strokovnih in drugih del precej pogosteje kot prapok (127:9). Podobno tudi v korpusu glosbe.com.[5] Po mojem mnenju je smiselno, če vzamemo dogovore v Wikipediji resno, uporabljati pogostejše izraze, ki jih ljudje zlahka prepoznajo. --Eleassar pogovor 15:42, 15. maj 2016 (CEST)
- Hvala, da si poiskal v sistemu COBISS. Sam sem pogledal nekaj poljudnoznanstvenih knjig, ki jih imam trenutno na voljo (in so verjetno tudi pokazatelj kar je v sistemu, predvsem, ker ni dosti domače literature na to temo – sploh pa ne strokovne in primarne), od nekaterih tujih priznanih avtorjev. Še navedem dela, ki rabijo »veliki pok«:
- Hawking, Stephen, Črne luknje in otroška vesolja (in drugi eseji) (Black Holes and Baby Universes and Other Essays) (1993), (prevod Mirjam Galičič, DMFA S, Ljubljana 1994, ISBN 978-961-212-027-6, (COBISS)),
- Moore, Patrick, Atlas vesolja (Atlas of the universe) (1997), (prevod in dopolnitev Tomaž Zwitter, Savina Zwitter, MK, Ljubljana 1999, ISBN 86-11-14535-6, (COBISS))
- Oxfordova enciklopedija astronomije (Oxford illustrated encyclopedia. Vol. 8, The universe (1992), (prevod in priredba Niko Štritof, DZS, Ljubljana 1999, ISBN 86-341-1381-7, (COBISS))
- Greene, Brian, Čudovito vesolje : superstrune, skrite dimenzije in iskanje končne teorije vsega (The elegant universe) (1999), (prevod Urška Pajer, Učila International, Tržič 2004, ISBN 961-233-621-0, (COBISS))
- Greene, Brian, Tkanina vesolja : prostor, čas in tekstura resničnosti (The fabric of the cosmos) (2004), (prevod Urška Pajer, Učila International, Tržič 2006, ISBN 961-6588-26-5, (COBISS))
- Fizika (Die Physik) (2001), (prevod in priredba Matjaž Štuhec, Učila International, Tržič, 2007, ISBN 978-961-00-0336-6, (COBISS))
- Hawking, Stephen; Mladinow, Leonard, Veliki načrt : novi odgovori na zadnja vprašanja o življenju (The grand design : New answers to the ultimate questions of life) (2010), (prevod Janez Strnad, DMFA - založništvo, Ljubljana 2011, ISBN 978-961-212-247-8, (COBISS))
- ...
- Bo pa tudi čas pokazal kako se bo termin še naprej uveljavljal. pmsm to glede prepoznavnosti ni najboljši napotek – saj so temu namenjene razločitvene strani, v članku pa sta trenutno tudi lepo navedena oba izraza. Osebno ne preferiram nobenega od njiju, bolj domače in odlično mi zveni pač »prapok«, pa slučajno sem našel, da sorodno rabi nemščina, kar je zgolj slučaj, saj nemška fizikalna terminologija verjetno nima več tako velikega vpliva kot včasih. Dvomim, da so, radikalno, prevajali iz nemščine v tem smislu. Načeloma tudi ni rečeno, da je izraz 'pravilen', sploh mislim glede na kasnejša dodajanja in spoznanja teoretične in ekeperimentalne fizikalne kozmologije in astrofizike. Npr. v zvezi s cikličnimi, zančnimi in sorodnimi teorijami o nastanku Vesolja. V klasičnem 'big bangu' najbolj po Hawkingu pred 'big bangom' ni časa in prostora - pač gola singularnost, kot je pokazal mladi Hawking v svoji znameniti dizertaciji. Morda se je do danes njegov pogled sicer spremenil. Tudi nikjer ne piše, da je prevod »pok« v redu. Lahko bi bil tudi »tresk« ali kaj podobnega ('razpok', 'razpočenje', 'eksplozija', 'razstrelitev', 'razlet', 'izbruh', 'razritje', ...). Če velja, oziroma bo obveljala ena od teorij M-teorije, kako boš potem rekel 'trku' dveh p-bran – veliki pok? Tedaj bo to le Hoyleova hudomušna domislica. Tudi Lemaître je pred njim pojav še drugače poimenoval. Kot pravim, ne bi ravno hitel s prestavljanjem, je pa pač smiselno, glede na dogovore, res. Res je pa tudi zakaj le bi se naprej prestavljalo, kot poje Isaacova pesem. --xJaM (pogovor) 05:08, 21. maj 2016 (CEST)
- Hvala, da si poiskal v sistemu COBISS. Sam sem pogledal nekaj poljudnoznanstvenih knjig, ki jih imam trenutno na voljo (in so verjetno tudi pokazatelj kar je v sistemu, predvsem, ker ni dosti domače literature na to temo – sploh pa ne strokovne in primarne), od nekaterih tujih priznanih avtorjev. Še navedem dela, ki rabijo »veliki pok«:
- To je tehten argument. Kar se tiče strokovnih slovarjev, sem izraz našel le v Geografskem terminološkem slovarju, ki daje prednost izrazu prapok.[1]. To je argumentirano s tem, da gre za »uvajanje prednostne rabe slovenskih ustreznic«, vendar je opredeljeno kot radikalen poseg.[2] Po drugi strani je naša politika, da uporabimo najpogostejše poimenovanje (glej Wikipedija:Dogovori o poimenovanju#Uporabljajte najpogostejša imena). Sodeč po Google Books sta obe poimenovanji približno enako uveljavljeni.[3][4] V sistemu COBISS se izraz veliki pok pojavi v naslovih strokovnih in drugih del precej pogosteje kot prapok (127:9). Podobno tudi v korpusu glosbe.com.[5] Po mojem mnenju je smiselno, če vzamemo dogovore v Wikipediji resno, uporabljati pogostejše izraze, ki jih ljudje zlahka prepoznajo. --Eleassar pogovor 15:42, 15. maj 2016 (CEST)
- Za - prapok mi diši preveč po maspok. Veliki krah - kot v družini - biše najbolje opisal dogodek, ampak tujk in novih idej ne rabimo. Vitosmo (pogovor) 21:10, 8. avgust 2021 (CEST)