Pogovor:Absolutna vrednost

\cdot

Matija, ali je \cdot v enačbi $z=|z|\cdot \exp {(i\phi )}$ potreben ali ne? Sam sem zapisal kar $z=|z|\exp {(i\phi )}$, če je prav - če pa ni, pa popravi nazaj. Sicer je še 'lepše' $z=|z|e^{i\phi }$ (ali pač $z=|z|\cdot e^{i\phi }$), vendar so od nekod pobrali \exp in pač tako velikokrat tudi pišejo. Takšne malenkosti si pišem pod delovni slogovni priročnik in si bom še to zapisal, če jo dorečemo(eva). --xJaM 21:43, 18 maj 2005 (CEST)

Jaz sem samo predelal enačbo v TeX za Tonetom. On je napisal *. Nisem niti 100% vedel, kaj exp() pomeni - sem pa predvideval, da je to potenciranje.

Meni prav tako boljše izgleda oblika $z=|z|e^{i\phi }$, vendar PMSM pika vmes še malo pripomore k preglednosti. Ampak o tem se raje odločite tisti, ki se na matematiko in zapisovanje enačb bolje spoznate (recimo poleg tebe še Roman, Primož, ...). Sam sem bolj TeX-ovski začetnik, ki, MMG, vsake toliko malo za hec sekira profesorico matematike, da se enkrat potrudi in napiše kontrolno v TeX-u; pa ona raje uporablja Word ... lp, --matijap | pogovor 21:55, 18 maj 2005 (CEST)

V redu, bom potem dodal nazaj usredinjeno piko. Tudi sam sem pristaš preglednosti. Mene je edino zmotila pika, ker jo ponavadi uporabljamo pri skalrnem množenju matrik (hm, pravzaprav niti ne), oziroma skalarnem množenju vektorjev ($\mathbf {a} \cdot \mathbf {b} =ab\cdot \cos \alpha$, oziroma tudi kar $\mathbf {a} \cdot \mathbf {b} =ab\;\cos \alpha$, itd). Ah, ja, npr. pri množenju kompleksnih številih piko tudi uporabljamo: $z_{1}\cdot z_{2}=\cdots$. Pri naravnih številih jo uporabljamo tudi pri njihovemu razcepu - $12=2^{2}\cdot 3$. --xJaM 22:12, 18 maj 2005 (CEST)

Kolikor vem, se pika kot znak za množenje pri nas vedno uporablja v dveh primerih: za označevanje skalarnega produkta dveh vektorjev (za skalarni produkt matrik ali za produkt matrike z vektorjem praviloma ne), ter za množenje dveh številčnih vrednostih, npr. 2·3. Za označevanje množenja skalarjev pa vem, da se uporablja na nižjih ravneh poučevanja matematike (osnovna šola), na višjih (univerza) pa prav tako vem, da se ne. Kdaj v srednji šoli smo nehali pisati pike (na začetku, na koncu, vmes?), pa se ne spomnim več. Skratka, po mojem ni nič narobe, če pika je, ni pa nujno potrebna. Roman me bo popravil, če se motim. --Peterlin 09:52, 19 maj 2005 (CEST)

"Enakost"

$\left|a\right|={\sqrt {a^{2}}}$ velja samo za realne a, pravzaprav tudi točka 8. in 9. Kaj pa sploh dela $z=|z|e^{i\phi }$ v članku o absolutni vrednosti, to sodi h kompleksnim številom. --AndrejJ 22:10, 18 maj 2005 (CEST)

Zapis

Andrej, zakaj si vrgel ven tale moj izdelek - stavek: Absolutno vrednost ponavadi pišemo v navpičnih oklepajjih $|$ (|).? Kaj ne ustreza? --xJaM 00:39, 19 maj 2005 (CEST)

V bistvu je to razvidno iz definicije in primerov. --AndrejJ 10:16, 19 maj 2005 (CEST)

Imaš prav. Je pa morda tudi lepo, če se to 'eksplicitno' pove, kot na primer pri celem delu, pa še kje. 'Kao' reda radi. --xJaM 22:17, 19 maj 2005 (CEST)

Od viška (ponavadi) ne boli glava, je imel navado reči Roman (če se prav spomnim) :) lp, --matijap | pogovor 22:25, 19 maj 2005 (CEST)

Ne, tega nisi slišal od mene. Moje wikinazor je ravno obraten: manj je več (čast izjemam). --romanm (pogovor) 23:19, 19 maj 2005 (CEST)

Potem je bil pa Andrej. Glej Wikipedija:Peskovnik/Nori in domiselni navedki wikipedistov in osebnosti. --matijap | pogovor 15:41, 20 maj 2005 (CEST)

Popravki

Lastnosti sem nekoliko uredil - glede na to ali veljajo v realnem ali v kompleksnem (ali oboje). Poleg tega opozarjam na natančnost izražanja:

• absolutno vrednost pišemo v navpičnih oklepajih
• absolutno vrednost pišemo med navpičnimi oklepaji

Oba stavka sta napačna, ker zamenjujeta podatek in rezultat. Oznaka za absolutno vrednost je navpični oklepaj (ednina - en oklepaj je iz dveh delov). Tisto, kar pišemo v navpičnem oklepaju (oziroma med obema deloma navpičnega oklepaja), pa je število, katerega absolutno vrednost želimo izračunati. LP, Marino 16:40, 16. december 2007 (CET)