Pogovor:Črna smrt

Zadnji komentar: pred 1 letom uporabnika A09 v temi Tendencioznost, neznanstven pristop
WikiProjekt Medicina (ocenjeno kot razreda C in srednje pomembnosti)
ikona wikiprojektaTa članek spada v delokrog WikiProjekta Medicina, ki priporoča, da so biomedicinske informacije v vseh člankih podprte z zanesljivimi medicinskimi viri. Za podrobnosti obiščite projektno stran ali postavite vprašanje na Pogovor o Wikipediji:WikiProjekt Medicina.
C Ta članek je bil ocenjen kot razreda C po lestvici kakovosti projekta.
 Srednje  Ta članek je bil ocenjen kot srednje pomembnosti po lestvici ocenjevanja pomembnosti.
 

Pod tem naslovom imam v načrtu članek o srednjeveških epidemijah, kot je nakazano že v glavnem članku Kuga, tako da preusmeritev po moje ni ustrezna. lp, --matijap 13:46, 10 jan. 2005 (CET)

Sam sem naredil preusmeritev, ker je bila prazna stran. Drugič ne pusti take strani, napravi vsaj uvod (2-3 stavke), opremi z škrbino (v tem primeru z zgodovinsko škrbino) in ne bo prehajalo do takih situacij. LP, --Klemen Kocjancic 13:55, 10 jan. 2005 (CET)

Bom napisal, lp, --matijap 14:35, 10 jan. 2005 (CET)


Hrastoveljski Mrtvaški ples po mojih informacijah nima nobene zveze z kugo ali čim podobnim. Naskikano ja kaj je se ne sme početi (predvsem na nedelje,..).--Janez Novak 12:36, 17 apr. 2005 (CEST)

Kako, da ne, saj prikazuje enakopravnost ljudi pred kugo, ki je pobirala od plemičev do beračev, od otrok do starcev. LP, --Klemen Kocjančič 13:39, 17 apr. 2005 (CEST)


Slike v mrtvaškem plesu naj bi bile namenjene temu, kako so vsi ljudje enaki pri kršitvah "božjih zakonov". Te freske so pomagale duhovniku razlagati neukim in nepismenim vernikom kaj se ne sme početi. Tako pač razlaga vodička v Hrastovljah in v Istri v cerkvi Marije na Škrinjama --Janez Novak 13:58, 17 apr. 2005 (CEST)



Opombe noter, vrednostne sodbe ven uredi

To je (ali bi moralo biti) sicer osnovno navodilo in vodilo za vsakega "lekikografa", tudi na spletu. Primer manjkajoče opombe: no, pravzaprav skoraj vsak stavek, a vzemimo za primer tegale:

"Epidemija je močno vplivala na kasnejšo evropsko zgodovino."

Kaj to pomeni, kdo je o tem pisal, kje lahko to preverim? (Jaz že vem, govorim o povprečnem bralcu tega članka.)


Primer vrednostne sodbe IN manjkajoče opombe:

"Zrušil se je družbeni red – prestrašeni in histerični ljudje so se izogibali drug drugemu iz strahu pred okužbo".


Primer osebne vrednostne sodbe:

"<...> zato je po vsej Evropi vzniknil verski fanatizem."

"Verski fanatizem" ni prav nikakršen znanstven izraz, temveč osebna vrednostna sodba, katere pomen tretji osebi ne more biti jasen.

In mimogrede: v izrazu "katoliška cerkev" se druga beseda piše z veliko. To ni in ne more biti odločitev posameznika, temveč jo zapovedujeta logika in pravopis. Razen če imate v mislih kako stavbo?


Ta članek je dejansko hudo tendenciozna škrbina. Brez zamere - isto namreč velja za ogromno večino člankov v slovenski Wikipediji.

PS. Ne, "Mrtvaški ples" - eden izmed primerov po vsej Evropi znanega motiva Danse macabre - nima nikakršne zveze s kugo.

Tendencioznost, neznanstven pristop uredi

Tendenciozne oziroma enostranske sodbe se kar vrstijo v tem članku. Ne vem, na temelju česa je sestavljen, saj ne navaja virov; vsekakor izgleda bolj subjektiven kot objektiven, na primer:

Kljub temu je splošna moč katoliške cerkve zaradi kuge upadla, saj so ljudje izgubili zaupanje vanjo. Duhovščini ni uspelo zatreti kuge, čeprav so trdili nasprotno.

Ta trditev je čisto za lase privlečena in z ničemer dokazana, pravzaprav čisti nesmisel: zato jo brišem. Nisem hotel dati članku nobene oznake, saj vem iz izkušnje, da se jih je težko rešiti. Morda bi avtor malo pogledal na podobne Wikipedijine članke v drugih jezikih ter članek izboljšal ter podkrepil vsaj s kakim citatom. --Stebunik 23:58, 1. februar 2023 (CET)Odgovori

@Stebunik: Nemškega originala ni treba še enkrat kopirati v naš slovenski članek, v pasici levo se nemški članek povezuje na slovenskega. Drugače pa velja, da če vidiš vsebine, ki imajo pretiran ton ali so napisane subjektivno, lahko dodaš {{ton}} ali {{pristransko}}. Lp, A09|(pogovor) 19:51, 2. februar 2023 (CET)Odgovori
Sem malo pogledal, pa je nemški članek izredno dobro in znanstveno utemeljeno napisan. Tam sem našel tudi tole, kar popolnoma ovrže nekatere nesmiselne trditve v članku:

Reaktion der weltlichen und der kirchlichen Macht uredi

Es fehlte nicht an Personen, die auf das Unrecht dieser Morde aufmerksam machten. Bereits am 4. Juli 1348 wandte sich der in Avignon lebende Papst Klemens VI. in einer Bulle gegen die Verfolgung von Juden. Die päpstliche Bulle wirkte nur in Avignon und trug ansonsten verhältnismäßig wenig zum Schutz der Juden bei. Daher folgte am 26. September 1348 eine zweite päpstliche Bulle mit dem Titel Quamvis perfidiam. Die Anschuldigung, die Juden würden durch das Vergiften von Brunnen die Seuche verbreiten, bezeichnete er darin als „unvorstellbar“, da sie in Gegenden der Erde wüte, wo keine Juden lebten, und dort, wo sie lebten, sie selbst Opfer der Seuche würden.[1] Er forderte die Geistlichkeit auf, die Juden unter ihren Schutz zu stellen. Klemens VI. – der selbst hebräische Manuskripte sammelte – untersagte außerdem, Juden ohne Gerichtsverfahren zu töten oder sie auszuplündern. Er drohte den Verfolgern die Strafe der Exkommunikation an.[2][3]

  1. Philip Alcabes: Dread – How Fear And Fantasy Have Fueled Epidemics From the Black Death to Avian Flu. PublicAffairs books, 2009, ISBN 978-0-7867-4146-5, S. 34.
  2. Joseph Épiphane Darras, Martin John Spalding: A general history of the Catholic Church, Volume 3, Seite 505. New York 1869 (englisch), abgefragt am 6. Juli 2011.
  3. zionism-israel.com: List of Papal Bulls on Jewish Question (englisch), abgefragt am 6. Juli 2011.
Vrnitev na stran »Črna smrt«.