Pòdspòl je slovnična lastnost samostalniške besede, ki zajema 2 kategoriji: živost in človeškost.

Živost uredi

Podspol živosti se kaže v sklanjanju samostalnikov moškega spola v tožilniku ednine. Po kategoriji živosti imajo samostalniki moškega spola v tožilniku enako obliko kot v rodilniku, torej končnico -a, izjemoma -u (Vidim brata/tatu.).

Po kategoriji živosti se sklanjajo samostalniki moškega spola, ki poimenujejo:

  • bitja (brat, sosed, Andrej ...),
  • bitjeliko (bog, škrat ...).

Živost velja tudi za poimenovanja, ki so enakoglasna z bitji:

  • vrste vozil (ford, mercedes ...),
  • bolezni (rak ...),
  • vrste vin (mariborčan, ljutomerčan ...),
  • planeti (Mars - Videti Mars/Marsa.),
  • karte (as, pik ...),
  • športna društva (Železničar, Partizan ...).

Po kategoriji živosti se lahko v sobesedilu sklanjajo tudi samostalniki moškega spola, ki prvotno poimenujejo neživo stvarnost (Tega klinca bo že še izučilo.) V otroškem govoru se oblika živosti uporablja zelo široko (Lizati sladoleda.).

Človeškost uredi

Podspol človeškosti se kaže v zaimenski vrsti kdo (nekdo, nihče ...) nasproti kaj (nekaj, nič ...). Človeškost se ne nanaša le na ljudi (npr. mati, Andrej, Slovenec), temveč na vse človekoliko, kar sebe poimenuje z jaz in je lahko nagovorjeno s ti. Človeškost pri moškem spolu sovseblja tudi slovnično živost.

Viri uredi

  • Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.