Živost
Živost je v jezikoslovju slovnična lastnost oziroma podspol samostalniških besed moškega spola, ki poimenujejo bitja in ki se kaže v tožilniku ednine; le-ta je enak rodilniku ednine (npr. videti jelena; srečati našega pismonošo). Po kategoriji živosti se sklanjajo samostalniki moškega spola v tožilniku končnico -a, izjemoma -u (Vidim brata/tatu.).To lahko pojmujemo kot pravilo enakih drugega in četrtega sklona (pravilo 2. = 4.).
ŽIVO | NEŽIVO | |
---|---|---|
Imenovalnik | človek | beton |
Rodilnik | človeka | betona |
Tožilnik | človeka | beton |
Pregled skupin, pri katerih velja pravilo 2. = 4.Uredi
Do ujemanja rodilnika in tožilnika prihaja pri naslednjih skupinah:
- ljudje
imenovalnik: Blaž, rodilnik: Blaža, tožilnik: Blaža → 2. = 4. imenovalnik: Urh, rodilnik: Urha, tožilnik: Urha 2. = 4.
Blaža in Urha ni bilo na sredinih vajah. Blaža sem ta čas videl v centru Ljubljane, za Urha pa se govori, da je študij opustil.v
- živali
imenovalnik: slon, rodilnik: slona: tožilnik: slona → 2. = 4. imenovalnik: skovir, rodilnik: skovirja, tožilnik: skovirja 2. = 4.
Slona in skovirja v tem živalskem vrtu pač nimamo. Povozil je skovirja. Nič čudnega, tako je neroden, da bi še slona.
- karte
imenovalnik: as, rodilnik: asa, tožilnik: asa → 2. = 4. imenovalnik: kralj, rodilnik: kralja, tožilnik: kralja 2. = 4. imenovalnik: pik, rodilnik: pika, tožilnik: pika 2. = 4.
Pri sebi ni imel ne asa ne kralja ne pika. Asa in pika je pozneje gotovo izvlekel, kje je našel kralja, pa res ne razumem.
- avtomobili
imenovalnik: audi, rodilnik: audija, tožilnik: audija → 2. = 4. imenovalnik: fičko, rodilnik: fička, tožilnik: fička 2. = 4.
Ko je naredil izpit, ni imel niti fička, danes pa ima audija. Ker audija nima več (ukraden), mora voziti kar tistega starega fička.
- rak
imenovalnik: rak, rodilnik: raka, tožilnik: raka → 2. = 4.
Nimam raka. Prebolel je raka.
- vina demonimi
imenovalnik: ritoznojčan, rodilnik: ritoznojčana, tožilnik: ritozojčana v 2. = 4.
Ni hotel lanskega ritoznojčana, raje se je odločil za sok. Sosed ima nad Slovensko Bistrico zidanico. Tam prideluje ritoznojčana.
- športni klubi, društva
imenovalnik: Rudar, rodilnik: Rudarja, tožilnik: Rudarja → 2. = 4.
Trboveljskega Rudarja že nekaj časa ni med vodilnimi klubi. Kot najstnik je igral za Rudarja.
- gobe
imenovalnik: goban, rodilnik: gobana, tožilnik: gobana → 2. = 4.
Gobana ni na mojem jedilniku. Poglej tega velikega gobana, ki raste pri štoru!
Izjeme, pri katerih pazimoUredi
- pravilo 2. = 4. se nanaša le na raka, ne pa tudi na druge bolezni
imenovalnik: prehlad, rodilnik: prehlada, tožilnik: prehlad
Prebolel je prehlad.
- pri vinih, ki niso demonimi, pravilo 2. = 4. ne velja
imenovalnik: teran, rodilnik: terana, tožilnik: teran
Bojujemo bitko za teran.
- da se pravilo ne obnese v vseh primerih, se pokaže tudi pri športnih klubih – pri tistih, ki so toponimi, se tožilnik ujema z imenovalnikom, ne pa z rodilnikom
imenovalnik: Maribor, rodilnik: Maribora, tožilnik: Maribor
Zahovič je bil primoran zapustiti Maribor.
Zanimivosti o živostiUredi
- če se s pravilom 2. = 4. v slovenščini srečamo samo pri edninskih samostalnikih moškega spola, to ne velja za ruščino – tam sta rodilnik in tožilnik enaka tudi pri živih samostalnikih v množini in za vse spole
- pri osebnih zaimkih poznamo kategorijo živosti tudi v množini (opaziti nas/vas/njih) --> primer še zaimek kdo: videti koga
- slovnično smo večni, saj se kot živa sklanjata tudi samostalnika mrtvec in pokojnik
- vse s slovnično značilnostjo človeškega ima tudi značilnost živega (A je vprašal B-ja)
- živost se nanaša tudi na nežive samostalnike, ki so poosebljeni oz. rabljeni metonimično – Toporišič navaja primer Tega klinca/prdca bo že izučilo.
- živost se nanaša tudi na bitjeliko, kar vidimo v primerih Naredil bom snežaka. in Ubil bom ljubljanskega zmaja.
- kategorija živosti je pogosto »zlorabljena« v otroškem in pootročenem govoru – dokaz sta primera Sladoleda bi! in A boš pil soka?
ViriUredi
- Toporišič, Jože. Slovenska slovnica. Maribor: Založba Obzorja, 2000. 266–267.
- Toporišič, Jože. Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.