Podhujke

družina ptičev v redu Caprimulgiformes (podhujke)

Podhujke (znanstveno ime Caprimulgidae) so družina nočno aktivnih ptic iz reda ležetrudnikov, razširjena po vsem svetu.[1] Opisanih je 97 recentnih vrst (od tega ena verjetno izumrla), ki jih združujemo v 20 rodov.[2]

Podhujke

Lyncornis macrotis s Sulavezija
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Aves (ptiči)
Red: Caprimulgiformes (ležetrudniki)
Družina: Caprimulgidae
Vigors, 1825
Skupno območje razširjenosti
Skupno območje razširjenosti
 
Varovalna obarvanost dobro prikrije podhujko med mirovanjem na veji

Vse podhujke imajo varovalno barvo s sivimi in rjavimi toni, ki jih skrije med mirovanjem v gostem rastju podnevi. So majhne ptice s trupom cigaraste oblike in različno dolgimi perutmi ter repom; samci nekaterih vrst imajo zelo podaljšana repna ali krilna peresa, s katerimi dvorijo samicam, sicer pa sta si spola podobna. Imajo veliko glavo z velikimi očmi ter kratek in nežen kljun, ki ga obdajajo dolge ščetine, usta pa lahko zelo široko odprejo. Njihove noge so kratke.[1] Široka usta so morda botrovala razširjenemu prepričanju v antiki, da podhujke sesajo kozje mleko, o čemer sta pisala tudi Plinij starejši in Aristotel. Neutemeljeno trditev, da tako zajedajo na kozah in govedu, so ponavljali prirodoslovci vse do 19. stoletja, ostala pa je v njihovem znanstvenem imenu (dobesedno »kozji sesači«).[3]

So pretežno nočno aktivne ptice, zato je o njihovih življenjih razmeroma malo znanega. Vse podhujke se prehranjujejo z letečimi žuželkami, ki jih lovijo v letu, s širokimi usti lahko požrejo tudi večje kobilice in vešče. Znamenite so po svojem brnečem oglašanju, ki se razlega v nočeh. Gnezdijo običajno na tleh, v rastlinskem opadu ali v gramozu, brez posebne priprave gnezda.[1]

Habitat in razširjenost

uredi

Različne vrste naseljujejo zelo raznolike habitate, vključno z mesti, kjer lovijo svoj plen.[1]

Podhujke gnezdijo po vsej severni polobli razen najsevernejših in najbolj suhih predelov, pozimi pa se odselijo na južno poloblo.[1] V Sloveniji je razširjena samo (navadna) podhujka, ki je pogosta predvsem v dinarskem Krasu na jugozahodu države.[4]

Sistematika

uredi
 
Samci afriške vrste Caprimulgus longipennis imajo zelo povečan par letalnih peres, s katerimi dvorijo samicam

Taksonomski položaj družine med ležetrudniki je stvar burne razprave med ornitologi zaradi nejasnih ločevalnih znakov. Tradicionalno poleg njih uvrščamo v isti red še zaspance (Nyctibiidae), lastovičnike (Podargidae) in tolste lastovičnike (Steatornithidae), včasih tudi druge bližnje sorodnike, kot so hudourniki. Po sodobnem konsenzu vse naštete ločujejo v lastne redove, torej ostajajo podhujke edina družina v redu ležetrudnikov (Caprimulgiformes), vendar ostajajo sorodstvena razmerja med temi skupinami nejasna.[5]

Sklici

uredi
  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Winkler, David W.; Billerman, Shawn M.; Lovette, Irby L. (2015). Bird Families of the World. Lynx Editions. str. 81–83. ISBN 978-84-941892-0-3.
  2. Gill, Frank; Donsker, David, ur. (15. julij 2021). »Frogmouths, Oilbird, potoos, nightjars«. IOC World Bird List 11.2. Mednarodna zveza ornitologov. Pridobljeno 11. avgusta 2021.
  3. Burton, Adrian (2015). »Nightjar nonsense«. Frontiers in Ecology and the Environment. 13 (8): 456–456. doi:10.1890/1540-9295-13.8.456.
  4. Kljun, Ivan (2019). »Podhujka«. V Mihelič, Tomaž; Kmecl, Primož; Denac, Katarina; Koce, Urška; Vrezec, Al; Denac, Damijan (ur.). Atlas ptic Slovenije. Popis gnezdilk 2002–2017. Ljubljana: Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije. str. 128–129. COBISS 299139584. ISBN 978-961-6674-33-1.
  5. »Taxonomic Updates – IOC World Bird List«. Pridobljeno 11. avgusta 2021.

Zunanje povezave

uredi