Poštela
Poštela je železnodobno gradišče, ki leži na Pohorskem grebenu, kjer sega sklenjen gozd prav do ravnine in razvanjsko-radvanjskih hiš. Gradišče s kilometer dolgim nasipom, ki je po letu 1903 bilo že večkrat preiskano, vendar še ne dokončno ovrednoteno, je bilo poseljeno predvsem v zgornjem delu, ki ga je prečni zid delil od spodnjega.
Razvanje - Gradišče Poštela | |
 | |
Poštela | |
| Lega | bližina Razvanj Mestna občina Maribor |
|---|---|
| Zgrajeno | 4. stoletje pr. n. št.–4. stoletje n. št. |
| RKD št. | 6401 (opis enote)[1] |
| Razglasitev NSLP | 8. april 1992 |
Južna vrata - vhod na Poštelo uredi
V zgornjem delu je bilo gradišče opremljeno z vodnjakom - cisterno. Prav ta Črna mlaka, kot se imenuje, je burila domišljijo številnih obiskovalcev. Legenda o njej je med drugim zapisana v zbirki Zlati krompir pisatelja Oskarja Hudolesa.
Poštelski vodnjak uredi
Med ruševinami davno zgrajenega gradišča na Pošteli na Pohorju je poštelski vodnjak verjetno najznamenitejši ostanek tega nekdaj močnega gradišča. Obkroža ga dobro viden nasip, čeprav je v današnjih dneh že počno porasel z gozdnim naseljem. Najbrž je nasip zemlja, ki so jo metali iz globin, ko so kopali ta globok vodnjak. Njegova globina še ni izmerjena.
Sklici in opombe uredi
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 6401«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
Viri uredi
- Pahič, Stanko (1990) Poštela v sliki in besedi. Maribor: Pokrajinski muzej. (COBISS)
- Radovanovič, Sašo (1996). Podravje, Maribor, Ptuj A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka. COBISS 40212481. ISBN 86-7195-219-3.