Peter Parler

Peter Parler (latinsko Petrus de Gemünden in Suevia, češko Petr Parléř) (rojen približno 1330 v Schwäbisch Gmündu, umrl je 13. julija 1399 v Pragi) je bil nemško-češki arhitekt, najbolj znan po gradnji stolnice svetega Vida in Karlovega mostu v Pragi, kjer je živel od približno leta 1356 do smrti.

Peter Parler
Portret
Rojstvocca. 1330[1][2][…]
Schwäbisch Gmünd
Smrt13. julij 1399[4] ali 13. julij 1399({{padleft:1399|4|0}}-{{padleft:7|2|0}}-{{padleft:13|2|0}})[5][1][6]
Praga[5]
Narodnostnemška, češka
DržavljanstvoNemčija
Poklicarhitekt, kipar
Poznan poarhitektura, kiparstvo
Pomembnejša delaStolnica svetega Vida v Pragi, Marijina cerkev (Frauenkirche) v Nürnbergu
Gibanjegotska arhitektura

ŽivljenjeUredi

Njegov oče, mojster graditelj Heinrich Parler (ime izhaja od "parlerius", govornik in vodja zidarjev), se je preselil v Schwäbisch Gmünd iz Kölna, da bi vodil dela pri obnovi župnijske cerkve svetega Križa. Člani velike družine Parler so delali v gradbeništvu po vsej Evropi.

Peter Parler je postal zidarski mojster stolnice svetega Vida v Pragi leta 1352 po smrti prvega arhitekta Matije iz Arrasa. Oblikoval je tudi Novo mesto v Pragi, zgradil Karlov most in njegove stolpe. V Kraljevi palači praškega gradu je Parler zgradil Kapelo Vseh svetih. Po požaru leta 1541 je bila preurejena v baročnem slogu. Bil je mojster kipar, ki je zasnoval grimase v stolnici svetega Vida. Okrasje je oblikoval Matija iz Arrasa.[7] Bil je arhitekt Marijine cerkve (Frauenkirche), zgrajene na mestnem trgu v Nürnbergu, zamenjane sinagoge, podrte v napadu leta 1349, po njem je bila pa še kuga. Med letoma 1360 in 1378 je Parler zgradil prezbiterij v cerkvi svetega Jerneja v Kolínu. Umrl je v Pragi 1399 in je bil pokopan v stolnici svetega Vida. Njegovo delo sta nadaljevala njegova sinova Vaclav in Jan.

ZapuščinaUredi

Peter Parler je bil eden najbolj znanih in najvplivnejših obrtnikov srednjega veka.[8] Oblikovanja njega in očeta je postalo znano kot 'Parlerjanski slog' ali 'Parlerjanska arhitektura' in se je razširilo po Srednji Evropi. Pomembni primeri so: cerkev sv. Martina, Landshut (začetek 1389), Sv. Lovrenca, Nürnberg (ladja se je začela 1400), Svetega Jurija, Dinkelsbühl (začetek 1448), stolnica sv. Štefana na Dunaju (južni stolp se je začel 1368); in številni drugi primeri po hanzeatski ligi od Nizozemske do Poljske. Primere lahko najdemo tudi v Skandinaviji, na primer v Sv. Mariji, Helsingør, Danska.

Dokazilo o tem, kako daleč so segale njegove ideje, je mogoče najti pri stolnici v Sevilji, ki se je začela leta 1402 in je še danes največja gotska stolnica na svetu [9]. Standardno gotsko vertikalnost osrednjega prostora razbije balustrada na meji z okni svetlobnega nadstropja. Še pomembneje je, da so široko razmaknjene navpične palice balustrade in njen položaj, ki teče zunaj najbolj oddaljenih reber, popolnoma podobni prvotni zasnovi zahodnih obokov v stolnici sv. Vida. Gradnja na stolnici v Sevilji se je nadaljevala do leta 1506.

Med husitskimi vojnami (1419–1434) so bile dežele Češke krone popolnoma opustošene. Čeprav njegove zgradbe še vedno stojijo, je bil velik del kiparskih del Petra Parlerja uničen. Njegov izklesan portret ostaja v Domgalerie pri stolnici svetega Vida.

AsteroidUredi

Asteroid, imenovan v čast Petra Parlerja, 6550 Parléř, je 4. novembra 1988. v observatoriju Kleť odkril Antonín Mrkos. [10]

Parlerjeva nagradaUredi

Nagrado Petra Parlerja sta leta 1994 ustanovila Nemška fundacija za zaščito spomenikov (nemško: Deutsche Stiftung Denkmalschutz) in Zvezno združenje nemških kamnosekov (nemško: Bundesverband Deutscher Steinmetze). Na mednarodni razstavi obdelave naravnega kamna in kamnoseštva v Nürnbergu se podeljuje vsaki dve leti za izjemne zasluge pri ohranjanju kulturne dediščine. Nagrado spremlja spominski doprsni kip Petra Parlerja in 15.000 EUR [11]. Leta 2015 so jo podelili Avgustu Weberu in Helmutu Schneideru za restavratorska dela v cerkvi svetega Jurija v Ulmu.[12] Leta 2019

GalerijaUredi

SkliciUredi

  1. 1,0 1,1 RKDartists
  2. Benezit Dictionary of Artists — 2006. — ISBN 978-0-19-977378-7, 978-0-19-989991-3
  3. Encyclopædia Britannica
  4. RKDartists
  5. 5,0 5,1 Czech National Authority Database
  6. Archive of Fine Arts — 2003.
  7. Peter Demitz; Prague in Black and Gold
  8. Curl/Wilson, p. 551
  9. Quintero, Josephine. "Seville Cathedral, The City of Seville main sights, Andalucia, Southern Spain". Andalucia.com. Pridobljeno dne 23 Jan 2017.
  10. "06550" in Kleť Minor Planets (in English). Kleť Observatory, Kleť, Czech Republic. 23 Nov 1999. Retrieved 23 Jan 2017.
  11. "Peter-Parler-Pries" (in German). The Federal Foundation of Baukultur, Potsdam, Germany. Retrieved 23 Jan 2017.
  12. Peter Parler Pries 2015 (in German). Press Release 8 May 2015. The German Foundation for Monument Protection. Retrieved 23 Jan 2017.

ReferenceUredi

  • Sandra, Baragli (2007). European Art of the Fourteenth Century. Los Angeles: J. Paul Getty Museum. ISBN 978-0892368594. LCCN 2006024548.
  • Blau, Daniel (2015). The bridge and the city : a universal love story. Plantation, FL: Llumina Press. ISBN 9781625501486.
  • Bork, Robert (2011). The Geometry of Creation : Architectural Drawing and the Dynamics of Gothic Design. Farnham: Ashgate. ISBN 9780754660620.
  • Curl, James; Wilson, Susan (2015). The Oxford Dictionary of Architecture (3 ed.). New York: Oxford University Press. ISBN 9780199674985.
  • Fajt, Jiří (2006): "Karel IV., císař z Boží milosti. Kultura a umění za vlády posledních Lucemburků 1347–1437." Katalog výstavy (in Czech). Prague Castle. ISBN 80-86161-98-6.
  • Grueber, Bernhard (1879), "Parler, Peter", Allgemeine Deutsche Biographie (ADB) (in German), 9, Leipzig: Duncker & Humblot, pp. 275–279

LiteraturaUredi

  • Joseph Neuwirth: Peter Parler von Gmund. Dombaumeister in Prag und seine Familie.
  • Boehm, Barbara Drake; et al. (2005). Prague: The Crown of Bohemia, 1347-1437. New York: The Metropolitan Museum of Art. ISBN 1588391612.

Zunanje povezaveUredi