Odpre glavni meni
Peter Parler
Kamnoseški znak Parlerjev s kljukico

Parler je priimek članov družine zidarjev, kiparjev in arhitektov rojenih v Schwäbisch Gmünd, ki so v 14. stoletju ustvarili pomembna dela gotske umetnosti in arhitekture po vsej Evropi oziroma jih sooblikovali, vključno s prvimi portreti sodobnega časa, Stolnice Svetega križa v Schwäbisch Gmünd, metropolitansko stolnico Sv. Vida in Karlov most v Pragi, Sv. Sebald v Nürnbergu, cerkev sv. Barbare v Kutni Gori, Mestno hišo v Krakovu, stolnico v Ulmu, Freiburgu in Baslu.

Prvi znani Parler morda izvira iz Kölna, Heinrich Parler starejši ali Heinrich von Gmünd d. Ä. (okoli 1300-1387), velja za prvega arhitekta Stolnice v Ulmu in Stolnice Svetega križa v Schwäbisch Gmündu.

Zgodovinsko gledano je ime Parler vezano le na Petra Parlerja, vendar je skupno za to družino. Ime izhaja iz poklicnega poimenovanja Parlier. Parlerius ali parlerus, kasneje Parlier se je imenoval delovodja gradbenega podjetja in je bil "predstavnik" gradbene hiše. Beseda polir - delovodja - je v gradbeništvu preživela do danes.

Pomembni članiUredi

Pomembni člani družine so bili:

DrugoUredi

Asteroid 6550 Parléř, je leta 1988 odkril Antonín Mrkos, in ga imenoval po Petru Parlerju.

SkliciUredi

  1. Parler, Heinrich, Deutsche Biographie; retrieved 3 June 2013.

LiteraturaUredi

  • Max Bach: Die Parler und ihre Beziehungen zu Gmünd. In: Repertorium für Kunstwissenschaft. 23. Spemann, Berlin und Stuttgart 1900.
  • Alfred Klemm: Die Familie der Meister von Gmünd und ihre Zeichen. In: Korrespondenzblatt des Gesamtvereins der deutschen Geschichts- und Altertumsvereine. 42, 1894, S. 9-15 (MDZ München).
  • Anton Legner (Hrsg.): Die Parler und der schöne Stil 1350-1400. 3 Bände. Köln 1978.
  • Barbara Schock-Werner (2001) (v nemščini). "Parler ". V Neue Deutsche Biographie (NDB). 20. Berlin: Duncker & Humblot. str. 69–74. (polno besedilo na spletu)
  • Marc Carel Schurr: Die Baukunst Peter Parlers. Der Prager Veitsdom, das Heiligkreuzmünster in Schwäbisch Gmünd und die Bartholomäuskirche zu Kolin im Spannungsfeld von Kunst und Geschichte. Ostfildern 2003.

Zunanje povezaveUredi