Petäjävesi (Predloga:IPA-fi; lit. 'borova voda') je občina in naselje na Finskem. Je v provinci Zahodna Finska, poleg mesta Jyväskylä, in je del regije Centralna Finska. Občina ima 3596 prebivalcev (31. december 2023)[3] in pokriva površino 495,41 kvadratnih kilometrov, od tega je 39,01 km² vode.[1] Gostota prebivalstva je 7,88 prebivalcev na kvadratni kilometer.

Petäjävesi
Občina
Petäjäveden kunta
Petäjävesi kommun
Stara cerkev v Petäjävesiju
Grb Petäjävesi
Grb
Lega Petäjävesija na Finskem
Lega Petäjävesija na Finskem
Koordinati: 62°15.5′N 025°11′E / 62.2583°N 25.183°E / 62.2583; 25.183
Država Finland
RegijaCentralna Finska
PodregijaJyväskylä
Ustanovitev (ukaz)1868
Upravljanje
 • menedžerEero Vainio
Površina
1. januar 2018[1]
 • Skupno495,41 km2
 • Kopno456,42 km2
 • Voda39,01 km2
Rang192.
Prebivalstvo
 (31. december 2023)[2]
 • Skupno3.596
 • Rang203.
 • Gostota7,88 preb./km2
Časovni pasUTC+02:00 (EET)
 • PoletniUTC+03:00 (EEST)
Spletna stran[www.petajavesi.fi www.petajavesi.fi]

Sosednje občine so Jyväskylä, Jämsä, Keuruu, Multia in Uurainen.

Občina je enojezična finska.

Stara cerkev v Petäjävesiju je bila leta 1994 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine zaradi svojega pričevanja o nordijski cerkveni arhitekturi.[4]

Narava

uredi

V Petäjävesiju je skupaj 99 jezer. Največja jezera so Jämsänvesi-Petäjävesi, Ala-Kintaus in Ylä-Kintaus. Karikkoselkä je jezero v Petäjävesiju, ki ga je oblikoval meteorit.[5]

Udarni krater

uredi
 
Lega kraterka

Karikkoselkä je jezero, ki je nastalo v udarnem kraterju. Karikkoselkä je približno 30 km vzhodno od središča Keurusselkä, veliko starejšega in večjega udarnega kraterja.[6] Večina jezer v regiji je podolgovatih v smeri severozahod-jugovzhod zaradi poledenitve, Karikkoselkä pa je presenetljivo okrogel.

Okoli jezera so našli veliko razbitih stožcev, kamnitih formacij, ki nastanejo pod ekstremnimi pritiski udarca. Nadaljnji dokazi prihajajo iz aeromagnetnih zemljevidov, ki kažejo jasno magnetno anomalijo na območju udarnega kraterja.[7] Poleg tega vzorci, zbrani pri globokih vrtinah v jezersko dno, potrjujejo udarni izvor strukture.

Krater je najmanjši identificiran na Finskem, s premerom 1,4 km in globino 150 m. Zaradi sedimentov ima jezero največjo globino 26 m, kar je nenavadno globoko za jezero v regiji. Ocenjuje se, da je Karikkoselkä star med 230 Ma in 450 Ma (milijoni let), najverjetneje blizu 240 Ma (trias ali prej). Nekateri viri navajajo nerazumno nizko starost 1,88 milijona let, kar je verjetno napačna navedba – dokument o odkritju omenja, da je kamninska podlaga v regiji (znana kot osrednjefinski granitni kompleks) nastala pred približno 1,88 milijarde let (tisoč milijonov let v preteklost), v poznem paleoproterozoiku.

Obstajajo dokazi o neolitskem naselju na južni obali jezera.[8] Glede na tam postavljeno ploščo še niso bila izkopavana in starost naselbine ostaja neznana.

Galerija

uredi

Sklici

uredi
  1. "Area of Finnish Municipalities 1.1.2018" (PDF)[1]. National Land Survey of Finland. Retrieved 30 January 2018.
  2. "Population growth biggest in nearly 70 years" [2] Population structure. Statistics Finland. 26 April 2024. ISSN 1797-5395. Retrieved 29 April 2024.
  3. »Population by municipality as of 31 december 2006«. Population Information System (v Finnish in Swedish). Population Register Center of Finland. Pridobljeno 2. maja 2010.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava)[mrtva povezava]
  4. »Petäjävesi Old Church«. UNESCO World Heritage Centre. United Nations Educational, Scientific, and Cultural Organization. Pridobljeno 25. septembra 2021.
  5. »Petäjävesi (kunta)«. Järviwiki. Finland's Environmental Administration. 2012. Pridobljeno 27. februarja 2012.
  6. Moilanen, Jarmo. »Karikkoselkä impact structure«. Impact structures in Finland. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 27. septembra 2007. Pridobljeno 8. maja 2006.
  7. Lehtinen, M.; Pesonen, L. J.; Puranen, R.; Deutsch, A. (1996). »Karikkoselkä - A new impact structure in Finland«. Lunar and Planetary Science. 27 (3): 739–740. Bibcode:1996LPI....27..739L.
  8. »Petäjäveden kulttuuriympäristö«. 22. junij 2006. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 30. septembra 2007. Pridobljeno 30. avgusta 2007.

Zunanje povezave

uredi