Wikipedija

Parada ponosa

Parada ponosa (angleško pride parade) je dogodek, ki obeležuje kulturo LGBT in praznuje ponos skupnosti LGBT. Odvija se v mnogih državah po vsem svetu in v večini držav predstavlja najpomembnejši večji dogodek LGBT skupnosti. Običajno se odvija junija, v spomin na stonewallski upor, ki predstavljajo nekakšen začetek modernega gibanja LGBT v svetu. Parade ponosa predstavljajo lezbično, gejevsko, biseksualno in transspolno kulturo in ponos. Imajo politični in aktivistični naboj, saj omogočajo vidnosti LGBT oseb v javnem prostoru in borbo za pravice LGBT skupnosti, še posebej v nestrpnih, homofobnih in transfobnih okoljih. 

Parada ponosa, Ljubljana, 2022.

ImeUredi

Prve parade ponosa so se odvijale pod nazivom „dan svobode“ (ang. 'Freedom Day') ali "dan gejevske osvoboditve" (ang. Gay Liberation Day).[1] Od 1980 ji najpogosteje rečemo gej parada (ang. Gey parade) in parada ponosa (ang. Pride Parade).[2] Danes to manifestacijo najpogosteje imenujemo Pride (npr. Tel Aviv Pride, London Pride, Ljubljana Pride itd.). V nekaterih državah, kot na primer v Avstraliji, se parada odvija v času karnevalskih svečanosti in je imenovana mardi gras.[3] V Nemčiji in Švici se parade ponosa imenujejo Christopher Street Day ali skrajšano CSD (slo. Dan Christopherjeve ulice), po ulici, kjer so izbruhnili stonewallski nemiri. [4][5] V Avstriji se imenuje Regenbogenparade (nem. Regenbodenparade: parada mavričnih barv).[6] Na Nizozemskem se imenuje Roza Zaterday (niz. Zaterdag: roza sobota).[7] V Španiji in špansko govorečih državah, se imenuje orgullo (špan. orgullo: ponos), na Portugalskem in v Braziliji orgulho (port. Orgulho: ponos).[8][9]

Za prvo parado ponosa lahko štejemo protest 28. junija leta 1969, ko se je ameriška skupina gejev in lezbijk uprla racijam in nasilju policistov v baru Stonewall Inn v New Yorku 1969. Ta dogodek je pogosto naveden kot prvi primer vstaje članov skupnosti LGBT proti sistematičnem preganjanju spolnih manjšin s strani vlade Združenih držav Amerike. Od takrat se parade ponosa prirejajo po vsem svetu kot nekakšen spomin na ta dogodek pa tudi kot opozorilo na diskriminacijo istospolno usmerjenih. Hkrati parade ponosa proslavljajo različnosti in promovirajo strpnost.

Zaradi nezadovoljstva z vplivom "obletnice" v boju za LGBT pravice, so jeseni leta 1969, Ellen Broidy, Linda Rhodes, Craig Rodwell in Fred Sargent na Vzhodno regionalni konferenci homofilnih organizacij (ang. Eastern Regional Conference of Homophile Organizations, kratica ERCHO) predlagali Resolucijo o prvi paradi ponosa.[10] Resolucija, med drugim, pojasnjuje razloge za organizacijo parade, kdaj naj bi se ta organizirala in pod kakšnim imenom (ang. Christopher Street Liberation Day: Dan osvoboditve Christopherove ulice).[11] S sprejetjem resolucije je ustanovljen tudi organizacijski odbor (eng. Christopher Street Liberation Day Umbrella Committee). Ta je odločil, da se bo prva parada ponosa odvila 28. junija leta 1970. Poleg dejstva, da je ta dan predstavljal obletnico začetka stonewallskega upora, so verjeli, da bo sodelovalo več ljudi, če bo parada potekala v nedeljo.[11][12]

Prva parada ponosa v zgodovini se je začela z zbiranjem v Christopherovi ulici. Dovoljenje za parado je bilo izdano le dve uri pred njenim začetkom.[13][14] Pomembno vlogo pri organiziranju prve parade ponosa je imela Brenda Howard, ki je znana kot "mati parad". Brenda slovi kot pacifistična in feministična aktivistka, ki je bila pobudnica različnih dogodkov, ki so se odvili v tednu pred parado ponosa. Skupaj z aktivistoma Stephenom Donaldsona in L. Craigom Schoonmakerjem je zaslužna za promocijo in popularizacijo besede pride.[14]

Podobne parade so tistega leta potekale v San Franciscu, Los Angelesu in Čikagu. Naslednje leto je parada potekala v Bostonu, Dallasu, Milwaukeeju, San Joseu. Do leta 1972 so se parade odvijale še v Atlanti, Buffalu, Detroitu, Washingtonu, Miamiju in Filadelfiji.[11][15]

Kmalu so parade ali druge protesti, ki so se kasneje oblikovali v parade, začeli organizirati tudi v Evropi. V Parizu so leta 1971 ustanovili Homoseksualno fronto revolucionarne akcije (fran. Front Homosexuel d’Action Révolutionnaire). Člani omenjen organizacije so se istega leta pridružili sindikalnemu maršu.[16] V Londonu je bil leta 1970 ustanovljena britanska podružnica gejevskega osvobodilnega gibanja (ang. Gay Liberation Front),[17] prva parada ponosa pa je bila v Londonu organizirana leta 1972.[18] Sledile so parade v Barceloni (leta 1977),[19] Berlinu in Stockholmu (leta 1979).[20][21] itd. V Rimu je bila leta 2000 organizirana 1. Svetovna parada ponosa pod geslom "Zaupamo v ponos" (ang. In pride we trust), leta 2006 pa v Jeruzalemu 2. Svetovna parada ponosa pod geslom "Ljubezen brez meja" (ang. Love withouth borders).

 
Naslovnica knjige o zgodovini parad ponos v Južni Afriki (Ponos - protest in praznovanje), ki prikazuje komponenti vseh parad ponosov.

SimboliUredi

Eden od najbolj prepoznavnih simbolov parad ponosa je mavrična zastava, ki jo je oblikoval Gilbert Baker za parado ponosa v San Franciscu leta 1978. Zastavo sestavlja 6 barv (rdeča, oranžna rumena, zelena, modra in vijolična), izmed katerih ima vsaka svoj pomen.[22][23]

Parada ponosa v SlovenijiUredi

Prva parada ponosa v Sloveniji je bila organizirana leta 2001 kot odziv na nestrpno in žaljivo ravnanje osebja do Braneta Mozetiča in kanadskega pesnika Jeana-Paula Daousta pred lokalom Mestne galerije Ljubljana. Parada ponosa je nato postala tradicionalna prireditev. Prireja jo Društvo parada ponosa.

 
Parada ponosa 2022

Pregled dosedanjih parad ponosa:

  • 2001: Obvoznica mimo nestrpnosti pohod proti homofobiji 
  • 2002: Država, veš svoj dolg? 
  • 2003: Mi drugačni, vi enakopravni 
  • 2004: Poroka bo! 
  • 2005: Registracija je diskriminacija
  • 2006: Dovolj! Odvrzimo maske! 
  • 2007: Ponosno naprej! 
  • 2008: I feel Slovenia! 
  • 2009: Revolucija ljubezni 
  • 2010: Dovolj čakanja 
  • 2011: Še vedno čakamo!
  • 2012: Naprej v srednji vek
  • 2013: Svoboda in solidarnost sta istospolni par
  • 2014: Ja, in?
  • 2015: PRIDEm z družino
  • 2016: Mi nismo nič od tega

SkliciUredi

  1. ↑ Gay Pride, britannica.com, pristupljeno 5. siječnja 2014. (v angleščini)
  2. ↑ Pride Marches and Parades, u: Stein, Marc (ur.
  3. ↑ An Encyclopedia of GLBTQ Culture - Sydney (Enciklopedija kulture GLBTQ-a - Sydney), Andrew Matzner, glbtq.com, 31. prosinca 2004., pristupljeno 3. siječnja 2014. (v angleščini)
  4. ↑ Paraden zum Christopher Street Day (povorke u povodu Dana Christopherove ulice), deutschland.de, pristupljeno 3. siječnja 2014. (v nemščini)
  5. ↑ Christopher Street Day in Zürich (Dan Christopherove ulice u Zürichu), srf.ch, pristupljeno 3. siječnja 2014. (v nemščini)
  6. ↑ 150.000 Teilnehmer bei der 18.
  7. ↑ Geschiedenis Roze Zaterdag Arhivirano 2012-05-07 na Wayback Machine. (Povijest ružičaste subote), rozezaterdagen.nl, pristupljeno 3. siječnja 2014. (nizoz.
  8. ↑ Un Orgullo sin armarios (Ponos bez ormara), elpais.com, 6. lipnja 2013., pristupljeno 3. siječnja 2014. (v španščini)
  9. ↑ Marcha do Orgulho Gay volta hoje a Lisboa Arhivirano 2014-01-09 na Wayback Machine. (Povorka gejskog ponosa ponovno u Lisabonu), sapo.pt, 18. lipnja 2011., pristupljeno 3. siječnja 2014. (port.
  10. ↑ 1970: A First-Person Account of the First Gay Pride March Arhivirano 2015-06-08 na Wayback Machine., (Osobni pogled na prvu povorku gejskog ponosa) Fred Sargeant, villagevoice.com, 22. lipnja 2010., pristupljeno 3. siječnja 2014. (v angleščini)
  11. ↑ 11,0 11,1 11,2 Movements and Memory: The Making of the Stonewall Myth (Pokreti i sjećanje: stvaranje stonvolskog mita), Armstrong, Elizabeth A., Crage, Suzanna M; American Sociological Review 2006(71), str. 724-751.
  12. ↑ Duberman, Martin, Stonewall, Penguin Books, New York, 1993., ISBN 0-525-93602-5 (v angleščini)
  13. ↑ Clendinen, Dudley; Nagourney, Adam, Out for Good, Simon & Schuster, New York, 1999., ISBN 0-684-81091-3 (v angleščini)
  14. ↑ 14,0 14,1 President Obama Proclaims June as LGBT Pride Month Arhivirano 2014-01-09 na Wayback Machine., Katherine Dvorak, nwhm.org, dostop: 28. 12. 2013. (v angleščini)
  15. ↑ "National Historic Landmark Nomination: Stonewall" (Nominacija za američku povijesnu znamenitost: Stonewall), LaFrank, Kathleen (ur.
  16. ↑ L’origine des Gay Pride Arhivirano 2011-06-06 na Wayback Machine., gaypride.fr, pristupljeno 4. siječnja 2014. (v francoščini)
  17. ↑ History of lesbian, gay and bisexual equality, (Povijest lezbijske, gejske i biseksualne jednakosti), stonewall.org.uk, pristupljeno 4. siječnja 2014. (v angleščini)
  18. ↑ Forty years of LGBT Pride, 1972-2012 Arhivirano 2016-08-26 na Wayback Machine., (Četrdeset godina LGBT Pridea, 1972. - 2012.), petertatchell.net, pristupljeno 4. siječnja 2014. (v angleščini)
  19. ↑ 30 años de orgullo gay en Barcelona (30 godina povorke ponosa u Barceloni), Nuria Bonet, 20minutos.es, 15. lipnja 2007., pristupljeno 4. siječnja 2014. (v španščini)
  20. ↑ Geschichte des Christopher-Street-Day (Povijest CSD-a), Daniel Schwitzer, bpb.de, 29. lipnja 2010., pristupljeno 4. siječnja 2014. (v nemščini)
  21. ↑ Pridefirande i 41 år Arhivirano 2009-07-31 na Wayback Machine. (41 godina Pridea), stockholmpride.org, pristupljeno 4. siječnja 2014. (šved.
  22. ↑ An Encyclopedia of GLBTQ Culture - Symbols Arhivirano 2012-02-08 na Wayback Machine. (Enciklopedija GLBTQ kulture - Simboli), Linda Rapp, glbtq.com, 24. svibnja 2008., pristupljeno 5. siječnja 2014. (v angleščini)
  23. ↑ Back in the Day: rainbow flag becomes Gay Pride symbol (Jednom davno: zastava duginih boja postaje simbol povorke ponosa), euronews.com, 25. lipnja 2013., pristupljeno 5. siječnja 2014. (v angleščini)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Parada_ponosa&oldid=5982483«