Sveti Melkijad, [1] je bil rimski papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve. * 3. stoletje n. št. v Afriki, † 10. januarja 314 v Rimu (Italija, Rimsko cesarstvo).

Sveti Melkijad
Papež Melkijad
Pričetek papeževanja2. julij 311
Konec papeževanja10. januar 314
PredhodnikEvzebij
NaslednikSilvester I.
Zaporedje32. papež
Osebni podatki
Rojen3. stoletje n. št.
Severna Afrika (Rimsko cesarstvo)
Umrl10. januar 314
Rim (
Italija, Rimsko cesarstvo)
PokopanKalistove katakombe (Rim
Italija, Rimsko cesarstvo)
Etničnost-nacionalnostBerber (Severni Afričan)
Svetništvo
God10. januar
Častijo gaAnglikanska cerkev
Pravoslavna cerkev
Luteranci
Rimskokatoliška cerkev
Čaščenje prenehalood 1969 se ne časti več kot mučenec

Življenjepis

uredi

28. oktobra 312 je cesar Konstantin Veliki premagal Maksencija pri Milvijskem mostu. Februarja 313 je skupaj s sovladarjem Licinijem izdal tako imenovani Milanski odlok, v katerem je zajamčena svoboda veroizpovedi za vse vere, tudi za krščanstvo. To je pomenilo novo obdobje v odnosih med pogansko državo in krščanstvom, ki je do tedaj veljalo za državnega sovražnika in izenačenje kristjanov s pogani; s tem odlokom je uradno prenehalo tristoletno preganjanje in začelo se je sodelovanje. Tako je bil Melkijad prvi papež, ki je v resnični svobodi mogel opravljati svoje poslanstvo. Ko je Konstantin osvojil Rim, je podaril papežu Lateransko palačo, ki bo odslej papeška rezidenca in upravno središče krščanstva. Cerkevi so vrnili tudi zajeto premoženje.

V letu 313 je Miltijad vodil Lateransko sinodo v Rimu, ki je oprostila pravilno izvoljenega škofa Cecilijana iz Kartagine in obsodila Donata ter njegovo ločino imenovano donatizem. Povabili so ga tudi na cerkveni zbor v Arles, toda prej je umrl.

Določba

uredi
  • Liber Pontificalis mu pripisuje, da je prepovedal kristjanom post ob četrtkih in nedeljah,

"ker na te dneve opravljajo pogani svoj post".

Smrt in češčenje

uredi

Njegov god je 10. januarja (prej 10. decembra); to je dan njegove smrti.

Pokopan je v Kalistovih katakombah v Rimu[2].

Ocena

uredi
  • Liber Pontificalis iz 5. stoletja pripisuje uvedbo nekaterih poznejših običajev Miltijadu, med drugim prepoved posta ob četrtkih in nedeljah; po drugi strani pa nekateri teologi menijo, da so te prepovedi obstajale celo pred Miltijadom.
  • Od 13. stoletja dalje so svetega Melkijada v Rimskem koledarju častili po pomoti kot mučenca 10. decembra. Leta 1969 je izbrisan naziv mučenec; od tedaj se slavi Melkijad na svoj smrtni dan 10. januarja kot neobvezni spomin.
  • M. Benedik: Papeži od Petra do Janeza Pavla II., Mohorjeva družba Celje 1989.
  • Leto svetnikov, Zadruga katoliških duhovnikov v Ljubljani, IV deli (1968-1973). Izdajo sta pripravila M. Miklavčič in J. Dolenc.
  • F. X. Seppelt –K. Löffler: Papstgeschichte von den Anfängen bis zur Gegenwart. Verlag Josef Kösel&Friedrich Pustet, München 1933.
  • J. Marx: Lehrbuch der Kirchengeschichte, Achte verbesserte Auflage, G.m.b.H. Trier 1922.
  • A. Franzen: Pregled povijesti Crkve, Kršćanska sadašnjost – Glas koncila, Zagreb 1970. (po: A. Franzen: Kleine Kirchengeschichte, Herder-Bücherei Bd. 237/238. Freiburg i. B. 1968, Druga pregledano in dopolnjena izdaja).
  • B. Bangha S.J.: Katolikus lexikon I-IV, A magyar kultúra kiadása, Budapest 1931–1933.
  • A. Schütz: Szentek élete az év minden napjára I-IV zv., Szent István-Társulat, Budapest 1932–1933.
  • C. L. Dedek: Szentek élete…, Pallas irodalmi és nyomdai részvénytársaság, Budapest 1900.

Opombe

uredi
  1. tudi Miltijad (iz hebrejskega polatinjeno.: Kraljevski); druge oblike imena: Melchiades, Meltiades, Melciades, Milciades, Milziade, Miltides in Miltiades.
  2. Ferenc Chobot. A pápák története. str. 52.

Zunanje povezave

uredi

Glej tudi

uredi
Nazivi Rimskokatoliške cerkve
Predhodnik: 
Evzebij
Rimski škof
Papež

311–314
Naslednik: 
Silvester I.