Otoki kraljice Elizabete

Otoki kraljice Elizabete (francosko Îles de la Reine-Élisabeth, angleško Queen Elizabeth Islands) so otoška skupina na skrajnem severu Severne Amerike, del Kanadskega arktičnega otočja, ki jo sestavlja 2126 otokov s skupno površino 419.061 km². Razprostirajo se med morskim prelivom, ki ga tvorijo Lancastrova in M'Clureova ožina, preliv Barrowa ter ožina Vikonta Melvilla, in rtom Columbia na otoku Ellesmere, ki je najsevernejša točka celine.[1] Vzhodno od njih se nahaja Grenlandija. Otoki upravno spadajo pod kanadski zvezni ozemlji Nunavut in Severozahodni teritoriji z mejo po 110º zahodne zemljepisne dolžine.

Zemljevid otoške skupine v severni Kanadi
  Nunavut
  Severozahodni teritoriji
  Quebec
  Grenlandija

Sprva so se imenovali Parryjevi otoki, po raziskovalcu Sir Williamu Parryju, ki je leta 1820 vodil raziskovalno odpravo tja. Preimenovani so bili leta 1953, ko je bila Elizabeta II. Britanska okronana za kraljico Kanade. Zdaj se po Parryju imenuje manjša otoška podskupina na jugozahodnem delu otokov kraljice Elizabete, ločeni enoti sta še Sverdrupovi otoki na severozahodu in otok Ellesmere na vzhodu, ki je daleč največji.

Otoki

uredi

Skupino sestavlja 34 velikih in 2.092 majhnih otokov.[2]

Otoki nad 10.000 km²
Ime Lega* Površina Mesto Prebivalstvo
(2001)
Svet Kanada
Ellesmere NU 196.236 km² 10 3 168
Devon NU 55.247 km² 27 6 0
Otok Axla Heiberga NU 43.178 km² 32 7 0
Melvillov otok NT, NU 42.149 km² 33 8 0
Bathurstov otok NU 16.042 km² 54 13 0
Otok princa Patricka NT 15.848 km² 55 14 0
Otok Ellefa Ringnesa NU 11.295 km² 69 16 0

* NT = Severozahodni teritoriji, NU = Nunavut

Sklici in opombe

uredi
  1. »Queen Elizabeth Islands«. The Canadian Encyclopedia. Pridobljeno 10. decembra 2016.
  2. »Sea islands«. Atlas of Canada. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 22. januarja 2013. Pridobljeno 10. decembra 2016.