Onesnažilo

Polutant ali onesneževalec je snov ali energija vnešena v okolje, ki ima neželene učinke, ali pa negativno vpliva na uporabnost vira. Polutant lahko povzroči dolgo - ali kratkoročno škodo s spreminjanjem stopnje rasti rastlinskih ali živalskih vrst, ali pa posega v človekovo udobje, zdravje ali vrednost nepremičnin. Nekateri polutanti so biorazgradljivi in zato ne bodo dolgo prisotni v okolju. Nekateri produkti razgradnje določenih polutantov so sami polutanti, kot so snovi DDE in DDD, ki nastanejo ob razgradnji DDT.

Različni tipi polutantov v okoljuUredi

Nerazgradljivi polutantiUredi

So polutanti, katerih okolje ne more sprejeti in predelati imenujemo jih nerazgradljivi polutanti [1] (npr obstojne sintetične kemikalije, plastike in težke kovine). Zaloge polutantov se kopičijo v okolju. Škoda, ki jo povzroči odlaganje in kopičenje polutantov vedno preseže trenutno korist polutanta. Škodo bodo občutile še mnoge generacije za nami.[1]

Razgradljivi polutantiUredi

Razgradljivi polutanti so tisti, ketere lahko narava oz. okolje samo predeluje, le če niso presežene njene zmožnosti vpijanja (npr. ogljikov dioksid, ki se absorbira z rastlinami in oceani).[1] Razgradljivi polutanti razpadejo ali so razredčeni v manj škodljive koncentracije.

Pomembnejši polutanti vključujejo naslednje skupine:

Svetlobno onesnaženjeUredi

Svetlobno onesnaženje, je učinek antropogene svetlobe na nočno nebo. Vključuje tudi ekološko svetlobno onesnaževanje, kar opisuje učinek umetne svetlobe na organizme in ekosisteme kot celoto.

Območja vplivanjaUredi

Polutante se lahko opredeli tudi glede njihovega območja vpliva, tako horizontalno kot vertikalno.[1] Fund pollutants are not destroyed, but rather converted into less harmful substances, or diluted/dispersed to non-harmful concentrations.[1]

Horizontalno območjeUredi

Horizontalna cona se nanaša na območje, ki je poškodovana zaradi polutanta. Lokalni osnaževalci povzročajo škodo v bližini vira emisij. Regionalni onesnaževalci še naprej povzročajo škodo v bližini vira emisij.[1]

Vertikalno območjeUredi

Vertikalna cono ločimoe glede na polucijo na tleh ali v ozračju. Površinski polutanti povzročajo škodo glede na koncentraijo polutanta, ki se nabira blizu površja. Globalni polutanti povzročajo škodo z visokimi koncetracijami v ozračju.

Regulacija polutantovUredi

MednarodnoUredi

Polutanti lahko prečkajo mednarodne meje in so torej potrebni mednarodni predpisi za njihovo obvladovanje. Stockholmska konvencija o obstojnih organskih polutantih, ki je začela veljati leta 2004, je mednarodno pravno zavezujoč sporazum za nadzor obstojnih organskih onesnaževal. Register izpustov in prenosov polutantov s (RIPP) je sistem za zbiranje in razširjanje informacij o okoljskih izpustih in prenosih strupenih kemikalij iz industrijskih in drugih objektov.

Evropska unijaUredi

Funkcija Evropskega registra izpustov polutantov je vrsta RIPP, ki zagotavlja dostop do podatkov o letnih emisijah industrijskih obratov v državah članicah Evropske unije, kot tudi na Norveškem.

ZDAUredi

Poznajo razne standarde, ki določajo količine izpustov Odločba o čistem zraku[2], National Ambient Air Quality Standards, Clean Water Act [3] ter Resource Conservation and Recovery Act, za katere je odgovorna agencija za okolje Environmental Protection Agency. RCRA standard določa postopke ravnanja s polutanti. [4]

ViriUredi

  1. 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 1,5 Tietenberg, T. (2006). Economics of Pollution Control, Chapter 15 in Environmental and Natural Resource Economics, 7th Edition, Pearson, Boston.
  2. »NAAQS Table«. Criteria Air Pollutants. Washington, D.C.: U.S. Environmental Protection Agency (EPA). 2016.
  3. EPA. "Secondary Treatment Regulation." Code of Federal Regulations, Predloga:USCFR
  4. U.S. Resource Conservation and Recovery Act. P.L. 94-580, Predloga:USC et seq. October 21, 1976. Amended by the Hazardous and Solid Waste Amendments of 1984, P.L. 98-616, November 8, 1984.