DDT (kratica trivialnega imena Dikloro-Difenil-Trikloroetan) je aromatska klorova spojina, eden najbolj znanih sintetičnih pesticidov.

DDT
Chemical structure of DDT
DDT-from-xtal-3D-balls.png
DDT-from-xtal-3D-vdW.png
DDT chemical on watch glass.png
Imena
IUPAC ime
1,1,1-trikloro-2,2-di(p-klorofenil)etan
Priporočeno IUPAC ime
1-chloro-4-[2,2,2-trichloro-1-(4-chlorophenyl)ethyl]benzene
Identifikatorji
3D model (JSmol)
ChEBI
ChEMBL
ChemSpider
ECHA InfoCard 100.000.023
KEGG
UNII
Lastnosti
C14H9Cl5
Molska masa 354,49 g/mol
Gostota 0,99 g/cm³
Tališče 109 °C (228 °F; 382 K)
Nevarnosti
Glavne nevarnosti Strupeno, nevarno za okolje
GHS piktogrami GHS06: StrupenoGHS08: Škodljivo zdravjuGHS09: Nevarno za okolje
Opozorilna beseda Pozor
H301, H351, H372, H410
P201, P202, P260, P264, P270, P273, P281, P301+310, P308+313, P314, P321, P330, P391, P405, P501
NFPA 704 (diamant ognja)
Flammability code 2: Must be moderately heated or exposed to relatively high ambient temperature before ignition can occur. Flash point between 38 and 93 °C (100 and 200 °F). E.g. diesel fuelHealth code 2: Intense or continued but not chronic exposure could cause temporary incapacitation or possible residual injury. E.g. chloroformReactivity code 0: Normally stable, even under fire exposure conditions, and is not reactive with water. E.g. liquid nitrogenSpecial hazards (white): no codeNFPA 704 four-colored diamond
2
2
0
Plamenišče 72–77 °C; 162–171 °F; 345–350 K [3]
Smrtni odmerek ali koncentracija (LD, LC):
113–800 mg/kg (podgana, oralno)[1]
250 mg/kg (zajec, oralno)
135 mg/kg (miš, oralno)
150 mg/kg (morski prašiček, oralno)[2]
NIOSH (ZDA varnostne meje):[4]
PEL (Dopustno)
TWA 1 mg/m3 [skin]
REL (Priporočeno)
Ca TWA 0,5 mg/m3
IDLH (Takojšnja nevarnost)
500 mg/m3
Če ni navedeno drugače, podatki veljajo za material v standardnem stanju pri 25 °C [77 °F], 100 kPa).
Sklici infopolja

Prvič so ga sintetizirali leta 1874, njegovo insekticidno delovanje pa so odkrili šele leta 1939. V drugi polovici 2. svetovne vojne so ga pričeli uspešno uporabljati za zatiranje komarjev, ki prenašajo malarijo, in zajedavskih uši, ki prenašajo tifus, kar je privedlo do bistvenega zmanjšanja pojavnosti teh dveh bolezni. Za odkritje, da DDT deluje kot kontaktni strup za mnoge členonožce, je švicarski kemik Paul Hermann Müller leta 1948 prejel Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino[5] Po vojni sta se proizvodnja DDT-ja in njegova uporaba v kmetijstvu močno povečala.[6]

Leta 1962 pa je izšla knjiga Tiha pomlad (Silent spring) ameriške biologinje Rachel Carson. V njej je avtorica zbrala dokaze o škodljivih vplivih nepremišljenega pršenja DDT na okolje v Združenih državah Amerike in podvomila v logiko vnašanja velikih količin kemikalij v okolje brez znanja o vplivih na ekosistem in zdravje ljudi. Postavila je tezo, da lahko uporaba DDT in drugih pesticidov povzroča raka in da njegova uporaba v kmetijstvu predstavlja grožnjo divjim živalim, predvsem ptičem. Objava je povzročila burno reakcijo javnosti, posledica česar je bila prepoved široke uporabe DDT v ZDA.[7] Ta dogodek velja za enega ključnih pri nastanku okoljevarstvenega gibanja. Kasneje je bil DDT po Stockholmski konvenciji prepovedan povsod po svetu, vendar se v manjših količinah ponekod še uporablja za zatiranje prenašalcev nalezljivih bolezni.[8]

ViriUredi

  1. Toxicological Profile: for DDT, DDE, and DDE. Agency for Toxic Substances and Disease Registry, September 2002.
  2. "DDT". Immediately Dangerous to Life and Health Concentrations (IDLH). National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  3. NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards. "#0174". National Institute for Occupational Safety and Health (NIOSH).
  4. "NIOSH Pocket Guide to Chemical Hazards".
  5. NobelPrize.org: The Nobel Prize in Physiology of Medicine 1948 Pridobljeno 17.10.2008.
  6. Environmental Health Criteria 9: DDT and its derivatives, World Health Organization, 1979.
  7. Lear L. (1997). Rachel Carson: Witness for Nature. New York: Henry Hoyten.
  8. Larson K. (December 1, 2007). "Bad Blood". On Earth (Zima 2008). Pridobljeno dne 17.10.2008.

Zunanje povezaveUredi

  • Podatki o DDT na straneh ameriške agencije za varstvo okolja (angleško)