Olelkoviči
Olelkoviči (litovsko Olelkaičiai) so bili v 15. in 16. stoletju knežja rodbina iz Velike litovske kneževine. Njihova glavna posest je bilo Slutsko-Kapilsko vojvodstvo, zato jih včasih imenujejo tudi Slutskiji. Rodbina je izhajala iz moške linije litovskih Gediminovičev in ženske linije ruskih Rurikidov. Po vojaškem popisu iz leta 1528 je bila družina četrta najbogatejša magnatska družina v Veliki kneževini.[1] Po Lublinski uniji leta 1569 je njen vpliv upadel. Zadnja članica rodbine je bila Sofija Olelkovič Radziwiłl (1585–1612), žena Janusza Radziwiłla. Vzhodna pravoslavna cerkev jo je leta 1983 povzdignila v svetnico, ker je v okviru svojih poročnih pogajanj vztrajala v pravoslavju, čeprav je bil njen mož kalvinist. Ona in otrok sta umrla pri porodu. Po njeni smrti sta njeno precejšnje bogastvo in kneževina Slutsk prešla na družino Radziwiłł.[1]
| Olelkovič | |
|---|---|
 Grb | |
| Mesto izvora | Rutenija |
| Ustanovitelj | Olelko Vladimirovič |
| Člani | Simeon Olelkovič Mihajlo Olelkovič Simeon II. Olelkovič Jurij I. Olelkovič Zofija Olelkowicz |
| Povezane družine | Radziwiłł |
| Tradicije | Vzhodna pravoslavna cerkev |
| Posestva | Kneževina Slutsk |
Zgodovina družine
urediPrednik družine je bil Olelko (Aleksander) Vladimirovič (umrl 1455),[2] sin kijevskega kneza Vladimirja in vnuk velikega litovskega kneza Algirdasa.[3] Aleksander je podedoval očetove domene v kneževini Slutsk–Kapil in leta 1440 obnovil dinastični interes družine v Kijevski kneževini, ki je bila Vladimirju leta 1395 zasežena po boju za oblast z velikim knezom Vitautasom in dana Skirgaili.[4] Aleksander se je poročil z Anastazijo, hčerko Sofije Litovske in Vasilija I. Moskovskega, in imel dva sinova: Simeona (umrl 1470) in Mihajla (umrl 1481).[1]
Simeon se je poročil z Marijo, hčerko Jonasa Goštautasa. Sredi 1450. let je Goštautas načrtoval odstavitev velikega kneza Kazimirja IV. Jagelona in ustoličenje njegovega zeta Simeona Olelkoviča.[5] Simeon je podedoval Kijevsko kneževino, ki pa je bila po njegovi smrti spremenjena v Kijevsko vojvodstvo. Njegovi potomci so še naprej zahtevali pravice do regije, vendar so vojvodstvo vodili od kralja imenovani uradniki (vojvode) iz drugih plemiških družin. Izgubo Kijeva bi lahko pripisali Olelkovičevi pravoslavni in ne katoliški veri in njihovemu tesnemu sorodstvu z velikimi moskovskimi knezi, ki so ogrožali vzhodne meje Litve.[6] Kneževina Slutsk-Kapil ni bila spremenjena v vojvodstvo in je ostala v rokah družine. Mihajlo Olelkovič, razočaran nad vladno politiko, je organiziral opozicijo kralju Kazimirju IV. in leta 1481 celo poskušal izvesti državni udar. Zaroto je razkril, verjetno kijevski vojvoda Ivan Hodkijevič, in Mihajla so usmrtili.[6]
Leta 1471 je bil Mihajlo vpleten tudi v kratkoživo zavezništvo, ko ga je Novgorodska republika povabila, da postane njen vladar, da bi se znebila vpliva Moskve. Poskus se je končal z odločilnim porazom v bitki pri Šelonu.[7]
Po Mihajlovi smrti Olelkoviči niso več zasedli nobenih državnih položajev. Leta 1492 in 1572 so se potegovali za prestol velikega vojvode, vendar so dobili premalo podpore.[1] Simeon Olelkovič je preselil svoj dvor iz Kapila v Slutsk in začel tako imenovano Slutsko družinsko linijo.[3] Njegovi potomci so pogosto znani kot Slutski. Med moskovsko-litovskimi vojnami je Simeon septembra 1502 zmagal v bitki blizu Babrujska proti Krimskemu kanatu.[8] Jurij je imel posesti tudi v Veisiejai, kjer je financiral gradnjo katoliške cerkve, in Liškiavi.[1]
Family tree
uredi| Vladimir, sin Algirdasa | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Olelko Vladimirovič (u. 1455) | Ivan Belski (u. po 1445) | Andrej Vladimirovič | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Simeon Olelkovič (u. 1470) | Mihajlo Olelkovič (u. 1481) | Evdohija Kijevska (žena Štefana III. Moldavskega) | Teodozija | Družina Belski | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Vasilij Semjonovič (knez Pinski, u. 1495) | Zofija (žena Mihaela III. Tverskega, u. 1483) | Aleksandra (žena Fjodorja Ivanoviča Borovskega) | Simeon II. Olelkovič (u. 1503) | ||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Jurij I. Olelkovič (u. 1542) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Jurij II. (u. 1578) | Simeon III. (u. 1560) | Zofija[9] (žena Jurija Hodkijeviča) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Jurij III. (u. 1586) | Simeon IV. (u. 1592) | Aleksander (u. 1591) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
| Zofija Olelkovič Radziwill (1585–1612) | |||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||
Sklici
uredi- ↑ 1,0 1,1 1,2 1,3 1,4 Zinkus, Jonas in drugi, ur. (1985–1988). "Olelkaičiai". Tarybų Lietuvos enciklopedija (litovščina). Vol. 3. Vilnius: Vyriausioji enciklopedijų redakcija. str. 237. LCCN 86232954.
- ↑ Olelko Volodymyrovych. Encyclopedia of Ukraine.
- ↑ 3,0 3,1 Sužiedėlis, Simas, ur. (1970–1978). "Olelko family". Encyclopedia Lituanica. Vol. IV. Boston, Massachusetts: Juozas Kapočius. str. 113–114. LCCN 74-114275.
- ↑ Petrauskas, Rimvydas; Kiaupienė, Jūratė (2009). Lietuvos istorija. Nauji horizontai: dinastija, visoumenė, valstybė (in Lithuanian). Vol. IV. Baltos lankos. str. 68. ISBN 978-9955-23-239-1.
- ↑ Petrauskas, Rimvydas (2003). Lietuvos diduomenė XIV a. pabaigoje – XV a. (litovščina). Aidai. str. 115, 189. ISBN 9955-445-67-X.
- ↑ 6,0 6,1 Kirkienė, Genutė (2008). "Chodkevičių giminės ištakos". LDK politikos elito galingieji: Chodkevičiai XV–XVI amžiuje (in Lithuanian). Vilniaus universiteto leidykla. str. 90. ISBN 978-9955-33-359-3.
- ↑ Naroll, Raoul; Bullough, Vern L.; Naroll, Frada (1974). Military deterrence in history: a pilot cross-historical survey. SUNY Press. str. 131. ISBN 0-87395-047-X.
- ↑ Batūra, Romas (september 2006). "Klecko mūšiui – 500 metų" (PDF). Kariūnas (litovščina). 3 (90): 21.
- ↑ Kirkienė, Genutė (2008). "Chodkevičių giminės ištakos". LDK politikos elito galingieji: Chodkevičiai XV–XVI amžiuje (litovščina). Vilniaus universiteto leidykla. str. 146. ISBN 978-9955-33-359-3.