Okraji Švice

V federalistični strukturi Švice je zvezna država (kanton) v svoji notranji ureditvi popolnoma svobodna. Obstajajo tudi različne organizacijske strukture in označbe ravni med kantonom in občino, ki morda tudi manjkajo. Pogosto se imenuje okrožje, v določenih kantonih tudi administrativna regija, administrativno okrožje (Verwaltungsregion), upravno okrožje (Verwaltungskreis), volilna enota (Wahlkreis), Amtei ali Amt, v francosko govorečem delu države se imenuje distrikt, v italijanskem delu države se imenuje distretto, v romanskem delu pa distrikt. Vodja okrožnega urada se imenuje okrožni upravitelj (Bezirksamtmann), okrožni komisar (Statthalter), guverner ali vladni guverner (Regierungsstatthalter).

Okraji so v glavnem namenjeni decentralizaciji kantonalne uprave in sodne organizacije, tudi strukturi sodišč. V kantonu Schwyz so okrožja glede na zgodovinski razvoj samostojni pravni subjekti s pravico pobiranja davkov in pogosto tudi z lastno deželno skupnostjo (Landsgemeinde). Podobno vlogo imajo tudi okrožja, v dobesednem prevodu krogi (Kreise; retoromansko circul ali italijansko circolo), kot npr. kanton Graubünden. V kantonu Appenzell Innerrhoden pa so v nasprotju s tem okraji najmanjše upravne enote ekvivalentne politični občini.

Vrstni red kantonov glede na 1. člen švicarske ustave.

Stanje 1. januar 2022

kanton	upravna enota	število
Zürich	okraji	12
Bern	upravni okraji upravno okrožje administrativno okrožje	26 10 5
Luzern	amti	-*
Uri	-	-
Schwyz	okraji	6
Obwalden	-	-
Nidwalden		-
Glarus	-	-
Zug	-	-
Freiburg	okraji	7
Solothurn	okraji amti	-* 5
Basel-Stadt	-	-
Basel-Landschaft	Okraji	5
Schaffhausen	-	-*
Appenzell Ausserrhoden	-	-*
Appenzell Innerrhoden	okraji	-
St. Gallen	volilni okraji (Wahlkreise)	-*
Graubünden	okraji	11
Aargau	okraji	11
Thurgau	okraji	5
Tessin	okraji okrožja	8 38
Vaud	okraji	10
Valais (Wallis)	okraji	14
Neuenburg	distrikti	-*
Ženeva	-	-
Jura	distrikti	3

-* Zvezni statistični urad (FSO) predvideva dodatne enote v teh kantonih, ki na splošno formalno nadaljujejo prejšnje okrožne strukture; glej naslednja kantonska poglavja. Vendar to niso okrožja v smislu kantonskega ustavnega prava.

Nekdanji okraji Švice

1. September 2006 –
19. April 2008
20. april 2008 –
31. december 2008
1. januar 2009 –
31. december 2009
1. januar 2019 –
31. december 2021

Nekdanji okraji in okrožja Švice

1. September 2006 –
19. April 2008
20. april 2008 –
31. december 2008
1. januar 2009 –
4. april 2009
18. april 2021 –
31. december 2021

Opustitev in zmanjšanje števila okrajev v kantonih

Enajst od 26-ih kantonov je popolnoma opustilo delitev na okraje (v smislu vmesne upravne stopnje med kantoni in občinami):

Uri, Obwalden, Nidwalden, Glarus, Zug, penzell Innerrhoden, Basel-Stadt in Ženeva, Appenzell Ausserrhoden, Kanton Schaffhausen in Kanton St. Gallen

V ostalih kantonih je opustitev delitve na okraje še pod vprašajem, v nekaterih pa so se že odločili za zmanjšano število okrajev.

Seznam švicarskih okrajev glede na kantone

(Vrstni red kantonov glede na švicarsko ustavo)

Grb Kantona Zürich

Kanton Zürich

Kanton Zürich je razdeljen na 12 okrajev:

Okraji Kantona Zürich

okraji	prebivalstvo (dec. 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Affoltern	57.801	113,01	Affoltern am Albis	14
Andelfingen	32.732	166,64	Andelfingen	20
Bülach	164.131	185,19	Bülach	22
Dielsdorf	95.157	152,73	Dielsdorf	22
Dietikon	97.713	60,06	Dietikon	11
Hinwil	100.857	179,53	Hinwil	11
Horgen	131.202	104,16	Horgen	12
Meilen	108.710	84,63	Meilen	11
Pfäffikon	63.033	163,55	Pfäffikon	10
Uster	139.914	112,35	Uster	10
Winterthur	180.269	251,75	Winterthur	19
Zürich	433.989	87,93	Zürich	1
skupaj (12)	1.605.508	1728,94	Zürich	160

Površina kantona Zürich je 1660,83 km², plus površina jezera 68,11 km², kar pomeni skupno površino 1728,94 km² (Greifensee 8,30 km², Züriško jezero 59,81 km²). Jezero Pfäffikersee meri 3,30 km², sedem drugih vodnih teles skupaj meri 1,22 km².

Glej tudi: Občine kantona Zürich.

Bezirke des Kantons Zürich bis 31. Dezember 1985
Bezirke des Kantons Zürich bis 30. Juni 1989

Do 31. decembra 1985 je občina Zollikon spadala pod okraj Zürich.
Do 30. junija 1989 je 11 občin današnjega okraja Dietikon spadalo pod okraj Zürich.
Zaradi zamenjave zemljišč 1. januarja 2013 iz zaselka »Obere Hueb« v občini Buch am Irchel v Neftenbach se je površina 0,05 km² spremenila iz okrožja Andelfingen v okrožje Winterthur.

Grb kantona Bern

Kanton Bern

Od 1. januarja 2010 je Kanton Bern razdeljen na pet upravnih regij in deset upravnih okrožij. Ti so v členu 39a Zakona o organizaciji vladnega sveta in uprave (organizacijski zakon) navedeni kot "navadne decentralizirane upravne enote kantona".^[1] Z reformo decentralizirana uprava, ki je bila odobrena na referendumu 24. septembra 2006 z večino 58,3 %, so upravna okrožja, ustanovljena pred približno 200 leti, izgubila svojo praktično funkcijo. Glede na načrtovan prenos občine Moutier na Kanton Jura s 1. januarjem 2026 bodo v skladu z referendum z dne 22. septembra 2024 vsa administrativna okrožja Kantona Bern konec leta 2025 ukinjena.

Verwaltungsregionen des Kantons Bern seit 2022

Verwaltungskreise des Kantons Bern seit 2022

administrativno okrožje	upravno okrožje	prebivalstvo (dec. 2023)	Površina in km²	sedež	Število občin 1. januar 2024
Berner Jura	Berner Jura	53.927	541,72	Courtelary	40
Bern-Mittelland	Bern-Mittelland	425.694	942,45	Ostermundigen	74
Emmental-Oberaargau	Emmental	99.561	690,41	Langnau im Emmental	39
Emmental-Oberaargau	Oberaargau	84.643	330,83	Wangen an der Aare	43
Oberland	Frutigen-Niedersimmental	41.420	773,63	Frutigen	13
Oberland	Interlaken-Oberhasli	48.753	1229,31	Interlaken	28
Oberland	Obersimmental-Saanen	16.788	574,87	Saanen	7
Oberland	Thun	109.442	321,98	Thun	30
Seeland	Biel/Bienne	105.061	97,66	Biel/Bienne	19
Seeland	Seeland	78.244	337,10	Aarberg	42
Total (5)	Total (10)	1.063.533	5958,50	Bern	335

Površina kantona Bern je 5.839,53 km². Poleg tega je delež jezerskega območja 118,98 km² (Tunsko jezero 47,85 km², Brienško jezero 29,77 km², delež: Bielsko jezero 39,17 km² in Neuchâtelsko jezero 2,19 km²). Tako je skupna površina kantona Bern 5.958,51 km².

Glej tudi: Občine kantona Bern

Do 31. decembra 2009 je 26 upravnih okrožij (district) sestavljalo decentralizirane upravne enote kantona. Čeprav obstajajo še danes v skladu z organizacijskim zakonom, jim je praktično funkcijo dodelil le zakon o posebnem statutu Bernske jure in o francosko govoreči manjšini dvojezičnega upravnega okrožja Biel (Zakon o posebnem statutu), tako da upravna okrožja Bernske jure še naprej tvorijo volilne enote za volitve Sveta Bernske jure (BJR).^[2]

Amtsbezirke Kantona Bern

Okrožje	Št. prebivalcev (2008)	Površina in km²	sedež	število občin
Aarberg	33.908	152,70	Aarberg	12
Aarwangen	41.526	154,00	Aarwangen	24
Bern	238.069	233,50	Bern	13
Biel	51.707	25,30	Biel/Bienne	2
Büren	22.226	87,70	Büren an der Aare	14
Burgdorf	45.783	204,60	Burgdorf BE	24
Courtelary	22,262	265.82	Courtelary	18
Erlach	10,734	84.70	Erlach	12
Fraubrunnen	38,895	123.50	Fraubrunnen	27
Frutigen	18,581	489.20	Frutigen	7
Interlaken	38,156	680.51	Interlaken	23
Konolfingen	57,249	213.50	Schlosswil	30
Laupen	14,482	87.90	Laupen	11
Moutier	22,954	216.11	Moutier	26
La Neuveville	6140	59,02	La Neuveville	5
Nidau	40.728	88,10	Nidau	25
Niedersimmental	21,705	305.50	Wimmis	9
Oberhasli	7843	551.00	Meiringen	6
Obersimmental	8005	334.10	Blankenburg	4
Saanen	8640	240.90	Saanen	3
Schwarzenburg	10,002	157.20	Schwarzenburg	4
Seftigen	36.739	189,40	Belp	25
Signau	24.222	320,10	Langnau im Emmental	9
Thun	92.363	267,00	Thun	26
Trachselwald	23.327	191,30	Trachselwald	10
Wangen	26.736	151,40	Wangen an der Aare	23
skupaj (26)	962.982	5874,06	Bern	392

Grb Kantona Luzern

Kanton Luzern

Kanton Luzern je razdeljen v 5 volilnih okrajev:
Stanje: 01.januar 2025

Okraji kantona Luzern

amt	prebivalstvo (december 2007)	površina v km²	sedež	št. občin
Entlebuch	23.969	424,59	Schüpfheim	9
Hochdorf	76.685	177,37	Hochdorf	13
Luzern Land	110.302	187,57	Luzern	16
Luzern-Stadt	85.534	29,11	Luzern	1
Sursee	78.957	273,07	Sursee	19
Willisau	57.297	337,42	Willisau	21
skupaj (5)	432.744	1493,52	Luzern	79

Glej tudi: Občine kantona Luzern

Leta 2007 so s sprejeto novo kantonsko ustavo odpravili amt-e.

Površina kantona Luzern je 1429,16 km². Površina jezera je 64,36 km² (jezero Sempach 14,39 km², jezero Baldegg 5,22 km², Luzernsko jezero 40,80 km², jezero Zug 2,43 km² in jezero Hallwil 1,52 km²). Skupna površina kantona je 1493,52 km².

Z novim zakonom o organizaciji sodišč iz leta 2010 so bili ustanovljeni tudi štirje sodni okraji, ki ne ustrezajo niti starim uradom niti volilnim okrajem.

Grb kantona Uri

Kanton Uri

Kanton Uri ni razdeljen v okraje.
Glej tudi: Občine kantona Uri Kanton Uri nima (političnih) okrajev; neposredno je razdeljena na 19 občin. Vendar pa ima v skladu z Zakonom o organizaciji sodišč dve sodni okrožji na ravni prve stopnje: sodno okrožje Uri in sodno okrožje Urseren.

Skupna površina kantona Uri je 1.057,32 km². Poleg tega je jezersko območje Luzernskega jezera veliko 19,22 km². Skupna površina kantona Uri je 1.076,54 km².

Grb kantona Schwyz

Kanton Schwyz

Kanton Schwyz je razdeljen na šest okrožij, pri čemer okrožja Einsiedeln, Küssnacht in Gersau sestavljajo samo občine z istim imenom:

Okraji Kantona Schwyz

okraji	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Einsiedeln	16.464	98,93	Einsiedeln	1
Gersau	2414	14,35	Gersau	1
Höfe	30.124	37,61	Wollerau / Pfäffikon SZ	3
Küssnacht	14.044	29,38	Küssnacht SZ	1
March	46.101	176,76	Lachen	9
Schwyz	58.256	494,31	Schwyz	15
skupaj (6)	167.403	907,88	Schwyz	30

Glej tudi: Občine kantona Schwyz

Površina kantona Schwyz je 851,31 km². Območje jezera obsega 56,57 km² (Jezero Sihl 10,81 km², Züriško jezero 17,30 km², Luzernsko jezero 16,75 km² in Zugsko jezero 11,71 km²). Skupna površina kantona Schwyz je 907,88 km².

Grb kantona Obwalden

Kanton Obwalden

Kanton Obwalden nima okrajev; neposredno je razdeljena na sedem občin. Njegova površina je 480,62 km². Površina jezera je 9,96 km² (jezero Sarner 7,39 km², jezero Luzern 2,57 km²). Skupna površina kantona Obwalden je 490,58 km².

Glej tudi: Občine kantona Obwalden

Grb kantona Nidwalden

Kanton Nidwalden

Kanton Nidwalden nima okrajev; neposredno je razdeljena na enajst občin. Površina je 241,34 km². Jezerska površina Luzernskega jezera je 34,51 km². Skupna površina kantona Nidwalden je 275,85 km².
Glej tudi: Občine kantona Nidwalden

Grb Kantona Glarus

Kanton Glarus

Kanton Glarus nima okrajev; neposredno je razdeljen na tri občine. Površina je 680,68 km². Površina jezera Walen je 4,63 km². Skupna površina kantona Glarus je 685,31 km².
Glej tudi: Občine kantona Glarus

Grb Kantona Zug

Kanton Zug

Kanton Zug nima okrajev; neposredno je razdeljena na enajst občin. Površina je 207,15 km². Površina jezera je 31,58 km² (jezero Ägeri 7,28 km², jezero Zug 24,30 km²). Skupna površina kantona Zug je 238,73 km².
Glej tudi: Občine kantona Zug

Grb kantona Freiburg

Kanton Freiburg

Kanton Freiburg je razdeljen na sedem okrožij. Zmanjšanje števila in reorganizacijo teh enot je državni svet leta 2010 zaradi regionalnega odpora razglasil za neuspešna.

Stanje 1. januar 2025

Okraji kantona Freiburg

okraji (nemško/francosko)	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	upravno središče	št. občin
Broye	35.865	173.88	Estavayer-le-Lac	18
Glâne	26.511	168,66	Romont	14
Greyerz / Gruyère	61.441	489.86	Bulle	25
Saane / Sarine	111.151	217.75	Freiburg	25
See / Lac	39.299	145,85	Murten	15
Sense / Singine	46.081	265,24	Tafers	15
Vivisbach / Veveyse	21.189	134,31	Châtel-Saint-Denis	9
skupaj (7)	341.537	1672,43	Freiburg	122

Površina jezera v kantonu Fribourg je 78,14 km² (jezero Gruyère 8,56 km², jezero Neuchâtel 55,19 km² in jezero Murten 14,39 km²). Skupna površina kantona Fribourg je 1.672,42 km².

¹ (francosko govoreče z edino nemško govorečo občino Jaun)

Okrožja kantona Freiburg do 1999
Okrožja kantona Freiburg do 2021

Zaradi združitve občin Corsalettes in Grolley 1. januarja 2000 se je območje nekdanje občine Corsalettes spremenilo iz okrožja See v okrožje Sarine.
Zaradi združitve občine Clavaleyres z Murtenom 1. januarja 2022 se bo območje nekdanje občine Clavaleyres spremenilo iz kantona Bern v kanton Fribourg.

Glej tudi: Občine kantona Freiburg

Grb kantona Solothurn

Kanton Solothurn

Kanton Solothurn je razdeljen na deset okrožij, ki so združena v pet Amtei. Od leta 2005 so za upravne namene pomembna le okrožja; okraji imajo le statistično funkcijo. Stand: 1. Januar 2024

Okraji kantona Solothurn

okraji	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin	amtei
Bucheggberg	8190	62,68	Mühledorf	7	Bucheggberg-Wasseramt
Dorneck	21.175	74,70	Dornach	11	Dorneck-Thierstein
Gäu	23.076	62.05	Oensingen	8	Thal-Gäu
Gösgen	25.711	68.67	Niedergösgen	10	Olten-Gösgen
Lebern	47.838	117.17	Grenchen	15	Solothurn-Lebern
Olten	58.036	80.57	Olten	15	Olten-Gösgen
Solothurn	16.855	6.28	Solothurn	1	Solothurn-Lebern
Thal	15.385	139.4+	Balsthal	8	Thal-Gäu
Thierstein	15.342	102.27	Breitenbach	12	Dorneck-Thierstein
Wasseramt	55.236	76.67	Kriegstetten	19	Bucheggberg-Wasseramt
skupaj (10)	286.844	790,46	Solothurn	106

Preimenovanje okrajev Balsthal-Gäu v Gäu, Balsthal-Thal v Thal in Kriegstetten v Wasseramt.

Glej tudi: Občine kantona Solothurn

Grb kantona Basel-Stadt

Kanton Basel-Stadt

Okrožja Kantona Basel-Stadt do 1889

Kanton Basel-Stadt ni razdeljen na okrožja, ampak na tri občine. Skupna površina kantona Basel-Stadt je 36,95 km². Do leta 1889 sta bila v kantonu Basel-Stadt le dva okraja: mestno jedro z okolico (Basel) in deželni okraj z občinami Kleinhüningen, Riehen in Bettingen BS|Bettingen.

Glej tudi: Občine kantona Basel-Stadt

Grb kantona Basel-Landschaft

Kanton Basel-Landschaft

Kanton Basel-Landschaft je razdeljen na pet okrožij:

Okraji kantona Basel-Landschaft

okrožje	Št. prebivalcev december 2023	Površina in km²	sedež	št. občin
Arlesheim	160.612	96,22	Arlesheim	15
Laufen	21.091	89,56	Laufen	13
Liestal	63.597	85,86	Liestal	14
Sissach	37.163	141,04	Sissach	29
Waldenburg	16.374	104,99	Waldenburg	15
Total (5)	298.837	517,67	Liestal	86

Okraji kantona Basel-Landschaft do 31. decembra 1993

Preden je Laufental 1. januarja 1994 postal del kantona Basel-Landschaft, je okrožje Laufen pripadalo kantonu Bern.
O razdelitvi okrožja Arlesheim na okrožje Birstal in okrožje Birsigtal so razpravljali v devetdesetih letih prejšnjega stoletja; Je daleč najbolj naseljeno okrožje. Da pa spodnji del kantona ne bi dobil večje teže, se zadeva ni nadaljevala.

Glej tudi: Občine kantona Basel-Landschaft

Grb kantona Schaffhausen

Kanton Schaffhausen

Kanton Schaffhausen ni razdeljen v okraje.

Okraji kantona Schaffhausen do leta 1999

Julija 1999 so bile okrožne uprave v kantonu ukinjene. Sama ozemlja okrajev pa so ostala kot statistične enote. Volilne enote za kantonski svet, ki veljajo od leta 2003, večinoma niso enake tem: Schaffhausen, Klettgau, Neuhausen, Reiat, Stein in Buchberg-Rüdlingen. Stand 1. Januar 2013

Okrožje	Št. prebivalcev januar 2023	Površina in km²	Št. občin
Oberklettgau	5233	31,88	3
Reiat	9503	39,33	5
Schaffhausen	58.001	105,73	7
Schleitheim	3188	43,63	3
Stein	5990	30,98	4
Unterklettgau	5196	46,61	4
Total (6)	87'111	298,42	26

Površina kantona Schaffhausen je 298,16 km², površina jezera je 0,26 km² (= del Bodenskega jezera). Skupna površina kantona Schaffhausen je 298,42 km².

Glej tudi: Občine kantona Schaffhausen.

Grb kantona Appenzell Ausserrhoden

Kanton Appenzell Ausserrhoden

Kanton Appenzell Ausserrhoden ni razdeljen na okraje.

Okraji kantona Appenzell Auserrhoden

Leta 1995 so bile v kantonu ukinjene okrajne uprave. Sama okrožja pa so ostala kot statistične enote.

Okrožje	Št. prebivalcev januar 2023	Površina in km²	Št. občin
Hinterland	24.668	136,16	7
Mittelland	17.930	60,27	5
Vorderland	13.897	46,41	8
Total (3)	56.495	242,84	20

Glej tudi: Občine kantona Appenzell Ausserrhoden

Grb kantona Appenzell Innerrhoden

Kanton Appenzell Innerrhoden

Kanton Appenzell Innerrhoden ima dva dela, notranji (sestavlja glavni del kantona) in zunanji (identičen okrožju Oberegg). Ti opravljajo naloge, ki so v drugih kantonih deloma dodeljene občinam in deloma okrožjem. Okrožno sodišče in organ za dediščino, ki ga poznajo na primer drugi kantoni, sta dodeljena regijam; So tudi imetniki občinskega državljanstva:

Regije kantona Appenzell Innerrhoden

Okraji v kantonu Appenzell Innerrhoden ustrezajo političnim občinam drugih kantonov in so najnižja upravna enota. Innerrhoden je razdeljen na 5 okrožij:

Okrožja kantona Appenzell Innerrhoden

Okrožje	Št. prebivalcev (december 2023)	Površina in km²
Appenzell	6009	16,88
Gonten	1464	24,73
Oberegg	1931	14,61
Schlatt-Haslen	1121	17,93
Schwende-Rüte	6060	98,33
Total (5)	16.585	172,48

Glej tudi: Okrožja kantona Appenzell Innerrhoden

Grb kantona St. Gallen

Kanton St. Gallen

Kanton St. Gallen je od leta 2003 razdeljen na osem volilnih enot. Čeprav te ne služijo decentralizaciji kantonalne uprave, jih upravlja Zvezni statistični urad v smislu okrožij.

Volilni okraji kantona St. Gallen

volilni okraji	prebivalstvobr />(december 2023)	površina v km²	št. občin
Rheintal	77.977	138,94	13
Rorschach	45.321	50.46	9
Sarganserland	43.837	517.78	8
See-Gaster	71.692	245,91	10
St. Gallen	126.137	157.67	9
Toggenburg	48.791	488.59	10
Werdenberg	42.201	206.51	6
Wil	79.158	145,24	10
skupaj (8)	535.114	2028,20	75

Površina kantona St. Gallen je 1.951,09 km², površina jezer je 79,67 km² (Bodensko jezero 49,25 km², Walensko jezero 19,48 km², Züriško jezero 10,94 km²). Skupna površina kantona St. Gallen je 2.030,76 km².

Glej tudi: Občine kantona St. Gallen

Grb kantona Graubünden

Kanton Graubünden

Kanton Graubünden je razdeljen v 11 okrajev. Povečini se njihova ozemlja ujemajo z naravnimi geografskimi predeli. Ti okraji so nadalje razdeljeni v 39 okrožij (Kreise).
Stanje: 01.01.2009

Okraji kantona Graubünden

okraji	prebivalstvo (december 2007)	površina v km²	št. občin	okrožja (»Kreise«)
Albula	8249	693.47	22	Alvaschein, Belfort, Bergün, Surses
Bernina	4648	237.30	2	Brusio, Poschiavo
Hinterrhein	12'415	617.63	32	Avers, Domleschg, Rheinwald, Schams, Thusis
Imboden	17'902	203.81	7	Trins, Rhäzüns
Inn	9411	1196.56	13	Ramosch, Sur Tasna, Suot Tasna, Val Müstair
Landquart	23'441	193.23	10	Maienfeld, Fünf Dörfer
Maloja	18'035	973.61	16	Bergell, Oberengadin
Moësa	7778	496.03	17	Calanca, Misox, Roveredo
Plessur	38'819	266.75	14	Chur, Churwalden, Schanfigg
Prättigau/Davos	25'926	853.40	15	Davos, Jenaz, Klosters, Küblis, Luzein, Schiers, Seewis
Surselva	22'138	1373.54	42	Cadi / Disentis, Ilanz, Lumnezia/Lugnez, Ruis, Safien
skupaj (11)	188'762	7105.33	190

Okraji kantona Graubünden do leta 2000
Okraji kantona Graubünden do leta 2008

1. januarja 2001 sta se združila okraja Glenner in Vorderrhein, okrožje Safien (okraja Heinzenberg) se je pridružilo okraju Surselva, ostali dve okrožji okraja Heinzenberg sta se pridružila okraju Hinterrhein, okraj Val Müstair pa je prešel pod okraj Inn.
Z združitvijo občin Davos in Wiesen 1. januarja 2009 se je spremenila površina nekdanje občine Wiesen GR (29.58 km²) iz okraja Albula v okraj Prättigau/Davos.

Glej tudi: Občine kantona Graubünden

Grb kantona Aargau

Kanton Aargau

Aargau je razdeljen v 11 okrajev:

Okraji kantona Aargau

Stanje: 1. januar 2024

okraji	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Aarau	83.873	104.49	Aarau	12
Baden	152.157	153,09	Baden	25
Bremgarten	82.962	117.47	Bremgarten AG	22
Brugg	52.358	130,07	Brugg	20
Kulm	45.792	97.27	Unterkulm	16
Laufenburg	36.542	171,78	Laufenburg	17
Lenzburg	69.058	98.10	Lenzburg	20
Muri	39.234	138,95	Muri AG	19
Rheinfelden	49.408	111,86	Rheinfelden	14
Zofingen	78.037	142,01	Zofingen	17
Zurzach	37.473	130,01	Bad Zurzach	15
skupaj (11)	726.894	1403,80	Aarau	197

Površina kantona Aargau je 1.395,11 km², površina jezera je 8,69 km² (Jezero Hallwil). Skupna površina kantona je torej 1403,80 km².

Zaradi združitve občin Hottwil, Etzgen, Mettau, Oberhofen (AG) in Wil (AG) 1. januarja 2010 se je območje nekdanje občine Hottwil (4,16 km²) spremenilo iz okrožja Brugg v okrožje Laufenburg.
Zaradi združitve občin Bözen, Effingen, Elfingen in Hornussen (AG) s 1. januarjem 2022 bo območje nekdanje občine Bözen, Effingen in Elfingen prešlo iz okrožja Brugg v okrožje Laufenburg.

Glej tudi: Občine kantona Aargau

Grb Kantona Thurgau

Kanton Thurgau

Od 1. januarja 2011 je kanton Thurgau razdeljen na samo pet okrožij:

Okraji Kantona Thurgau

Stanje

okraji	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Arbon	60.993	89,07	Arbon	12
Frauenfeld	72.549	279,63	Frauenfeld	23
Kreuzlingen	52.190	129,17	Kreuzlingen	14
Münchwilen	50.099	138,19	Münchwilen	13
Weinfelden	59.389	227,08	Weinfelden	18
skupaj (8)	295.220	994,33	Frauenfeld	80

Površina kantona Thurgau je 863,11 km², površina Bodenskega jezera pa 128,66 km². Skupna površina kantona Thurgau je 991,77 km².

Glej tudi: občine kantona Thurgau.

Grb kantona Tessin

Kanton Tessin

Kanton Tessin (Repubblica e Cantone Ticino) je razdeljen na osem okrožij (distretti), ta pa na 38 krogov (circoli; danes le okrožja mirovnih sodnikov):

Od: 6. aprila 2025

Okrožja Kantona Tessin

Okraji Kantona Tessin

Okraj / distretto	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin	okrožja
Bellinzona	57.616	226,33	Bellinzona	6	Bellinzona, Ticino, Giubiasco
Blenio	5595	360.58	Acquarossa	3	Malvaglia, Acquarossa, Olivone
Leventina	8680	479,53	Faido	8	Giornico, Faido, Quinto, Airolo
Locarno	64.597	550,78	Locarno	19	Locarno, Isole, Onsernone, Gambarogno, Melezza, Navegna, Verzasca
Lugano	154.448	307,95	Lugano	43	Lugano, Ceresio, Carona, Magliasina, Agno, Sessa, Sonvico, Vezia, Breno, Pregassona, Capriasca, Taverne
Mendrisio	50.352	100,76	Mendrisio	11	Mendrisio, Balerna, Caneggio, Stabio, Riva San Vitale
Riviera	10.398	145,62	Biasca	2	Riviera
Vallemaggia	6034	569,39	Cevio	8	Rovana, Maggia, Lavizzara
skupaj (8)	357.720	2812,16	Bellinzona	100

Površina kantona Ticino je 2741,03 km², površina jezera je 71,17 km² (Lugansko jezero 29,80 km², jezero Maggiore 41,37 km²). Skupna površina kantona Ticino je 2.812,20 km².

Glej tudi: občine kantona Tessin

Grb kantona Vaud

Kanton Vaud

„Loi sur le découpage territorial (LDecTer) du 30 mai 2006“ (Zakon o teritorialni organizaciji z dne 30. maja 2006) je začel veljati 1. septembra 2006. Prvič je bil uporabljen za volitve v Veliki svet leta 2007. Od tega trenutka naprej je v kantonu Vaud le 10 okrožij (francosko: okrožja) in okrajni ravni se ukine brez zamenjave.

Okraji kantona Vaud 2008

Okrožja kantona Vaud od julija 2016

Struktura od 1. septembra 2006

Od: 1. julija 2021

okraji / distrikti	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Aigle	49.221	434,99	Aigle	15
Broye-Vully	47.068	259,45	Payerne	31
Gros-de-Vaud	48.086	232,20	Echallens	36
Jura-Nord vaudois	95.924	701,13	Yverdon-les-Bains	73
Lausanne	173.676	65.14	Lausanne	6
Lavaux-Oron	65.125	140,00	Cully	16
Morges	88.378	373,10	Morges	56
Nyon	107.084	307,38	Nyon	47
Ouest lausannois	82.535	26.34	Renens	8
Riviera-Pays-d'Enhaut	88.773	282.92	Vevey	12
skupaj (10)	845.870	3212,02	Lausanne	300

Površina kantona je 2821,09 km². Površina jezera v kantonu Vaud je 390,93 km² (Lac de Joux 8,79 km², deli: Ženevsko jezero/Léman 297,83 km², Neuchâtelsko jezero/Lac de Neuchâtel 75,99 km² in Murtensko jezero/Lac de Morat 8,32 km²). Skupna površina kantona Vaud je 3212,01 km².

Zaradi združitve občine Chanéaz z drugimi občinami v občino Montanaire 31. decembra 2012 se bo območje nekdanje občine Chanéaz spremenilo iz okrožja Jura-Nord vaudois v okrožje Gros-de-Vaud.
Zaradi združitve občine Carrouge z drugimi občinami v občino Jorat-Mézières 30. junija 2016 bo območje nekdanje občine Carrouge preneseno iz okrožja Broye-Vully v okrožje Lavaux-Oro

Glej tudi: Občine kantona Vaud

Grb kantona Valais (Wallis)

Kanton Valais

Kanton Valais je razdeljen na 13 okrožij, pri čemer je okrožje Raron od leta 1987 sestavljeno iz dveh pol-okrožij. Vsako okrožje Valais vodita prefekt in podprefekt.[4] Od 1. januarja 2017.
Stanje: 01.01.2009

Okraji kantona Valais

okraji (nemško/francosko)	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Brig / Brigue	28.713	434,20	Brig-Glis	7
Gundis / Conthey	30.873	234,20	Conthey	5
Entremont	16.169	632,97	Sembrancher	5
Goms / Conches	4426	589,20	Münster-Geschinen	8
Ering / Hérens	11.455	466,19	Evolène	6
Leuk / Loèche	13.317	335,26	Leuk	12
Martinach / Martigny	52.410	263.37	Martigny	10
Monthey	50.414	256,78	Monthey	9
Westlich Raron Östlich-Raron / Rarogne oriental	11.443	398,34	Mörel-Filet	11 6
Saint-Maurice	14.708	190,59	Saint-Maurice	9
Siders / Sierre	51.445	418,39	Sierre	10
Sitten / Sion	50.795	130,59	Sion	5
Visp / Viège	29.676	863,96	Visp	19
skupaj (13)	365.844	5224,64	Sion	122

Ozemlje kantona Valais obsega 5.214,00 km², površina jezer je 10,60 km² (Ženevsko jezero/Lac Léman). Tako je skupna površina 5.224,60 km².

1. Januar 2017: Zaradi združitve občine Les Agettes s Sionom se občinsko območje Les Agettes spremeni iz okrožja Hérens v okrožje Sion.

Glej tudi: Občine kantona Valais

Grb kantona Neuenburg

Kanton Neuenburg

Do 31. decembra 2017 je bil kanton Neuenburg (kanton Neuchâtel) razdeljen na šest okrožij (Predloga:FrS), ki so pripadala štirim geografskim regijam. Slednji bodo s 1. januarjem 2018 tvorili vsak svojo volilno regijo, ki bo združena v eno volilno enoto in bo služila nadaljnjim statističnim namenom. Administrativnih nalog (od 1. 1. 2018) nimajo.Stanje: 01. januar 2018

thumb|Regije kantona Neuchâtel do leta 2017; Ustrezajo regijam za statistiko in deleže volivcev od leta 2018 naprej.

Okrožja kantona Neuchâtel do leta 2017

distrikti (nemško/francosko)	prebivalstvo (december 2017)	površina v km²	sedež	št. občin	regija
Boudry	40.701	105.46	Boudry	7	Le Littoral (regija)
La Chaux-de-Fonds	39.796	92,99	La Chaux-de-Fonds	3	Montagnes Neuchâteloises (Region)
Le Locle	14.414	143,74	Le Locle	6	Montagnes Neuchâteloises (Region)
Neuenburg / Neuchâtel	53.744	80.02	Neuenburg	6	Le Littoral (Region)
Val-de-Ruz	17.411	128.07	Cernier	2	Val-de-Ruz (regija)
Val-de-Travers	11.898	166.44	Val-de-Travers	3	Val-de-Travers (regija)
skupaj (6)	177.964	716,72	Neuenburg	27

Površina kantona Neuchâtel obsega 716,72 km², površina jezer je 85,44 km² (Neuchâtelsko jezero/Lac de Neuchâtel 84,91 km², Bielsko jezero 0,53 km²). Tako je skupna površina 802,16 km².

31. december 1850: Zaradi ločitve občine Les Eplatures od Le Locle se območje Les Eplatures spremeni iz okrožja Le Locle v okrožje La Chaux-de-Fonds.

Glej tudi: Občine kantona Neuenburg

Grb kantona Ženeva

Kanton Ženeva (Genf)

Kanton Ženeva ni razdeljen na okrožja. Površina Ženevskega kantona obsega 245,82 km², površina jezer je 36,67 km² (Ženevsko jezero/Lac Léman). Tako je skupna površina 282,49 km².
Glej tudi: Občine Kantona Ženeva

Grb kantona Jura

Kanton Jura

Kanton Jura je razdeljen v 3 distrikte:
Stanje: 1. januar 2024

Distrikti kantona Jura

distrikti (nemško/francosko)	prebivalstvo (december 2023)	površina v km²	sedež	št. občin
Delsberg / Delémont	39.660	303.18	Delémont	19
Freiberge / Franches-Montagnes	10.531	200.24	Saignelégier	12
Pruntrut / Porrentruy	24.357	335,09	Porrentruy	19
skupaj (3)	74.548	838,51	Delémont	50

Po združitvi občin Epauvillers, Epiquerez, Montenol, Montmelon, Ocourt, Saint-Ursanne in Seleute 1. januarja 2009 v občino Clos du Doubs je bilo območje nekdanjih občin Epauvillers in Epiquerez dodeljeno okrožju Porrentruy.

Okraji kantona Jura do leta 2008

Glej tudi: Občine Kantona Jura

Zunanje povezave

Okraji kantona Zürich
Amtsbezirk-i kantona Bern
Amti kantona Luzern
Okraji kantona Schwyz Arhivirano 2011-02-07 na Wayback Machine.
Okraji kantona Freiburg
Okraji kantona Solothrun
Okraji kantona Basel-Landschaft Arhivirano 2008-12-25 na Wayback Machine.
Okraji kantona Appenzell Innerrhoden Arhivirano 2012-03-26 na Wayback Machine.
Okraji kantona St. Gallen
Okraji kantona Graubünden Arhivirano 2020-10-26 na Wayback Machine.
Okraji kantona Aargau^{[mrtva povezava]}
Okraji kantona Thurgau^{[mrtva povezava]}
Okraji kantona Tessin Arhivirano 2010-11-28 na Wayback Machine.
Okraji kantona Waadt
Okraji kantona Valais
Okraji kantona Neuenburg
Okraji kantona Jura

↑ Gesetz über die Organisation des Regierungsrates und der Verwaltung (BSG 152.01; online).
↑ Gesetz über das Sonderstatut des Berner Juras und über die französischsprachige Minderheit des zweisprachigen Amtsbezirks Biel (BSG 102.15), Art. 4 (online).

[1] Gesetz über die Organisation des Regierungsrates und der Verwaltung (BSG 152.01; online).

[2] Gesetz über das Sonderstatut des Berner Juras und über die französischsprachige Minderheit des zweisprachigen Amtsbezirks Biel (BSG 102.15), Art. 4 (online).

[1]

[2]