Kantoni Švice
Švica ima 26 kantonov, ki imajo status zveznih dežel federacije. Vsak kanton je bil popolnoma neodvisna dežela[1] s svojimi mejami, vojsko in denarno valuto, vse do ustanovitve Švicarske federacije leta 1848. Najmlajši ustanovljeni kanton je Jura, ki se je odcepil od kantona Bern leta 1979[2].
V 16. stoletju je Staro Švicarsko konfederacijo sestavljalo 13 kantonov dveh karakteristik: šest deželnih (ali gozdnih) kantonov in sedem mestnih (ali urbanih) kantonov. Čeprav so tehnično pripadali Svetemu rimskemu cesarstvu, so v resnici postali neodvisni po tem, ko je bil leta 1499 v bitki pri Dornachu poražen cesar Maksimilijan.
SeznamUredi
Kantoni so razvrščeni v vrstnem redu, enakem kot v zvezni ustavi.
| zastava | okrajšava | kanton | od leta | glavno mesto | populacija[1] | površina[2] | gostota[3] | št.občin[4] | uradni jeziki |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
|
ZH | Zürich | 1351 | Zürich | 1.307.567 | 1.729 | 701 | 171 | nemščina |
|
BE | Bern | 1353 | Bern | 962.982 | 5.959 | 158 | 395 | nemščina, francoščina |
|
LU | Lucern | 1332 | Lucern | 363.475 | 1.493 | 233 | 96 | nemščina |
|
UR | Uri | 1291 | Altdorf | 34.989 | 1.077 | 33 | 20 | nemščina |
|
SZ | Schwyz | 1291 | Schwyz | 141.024 | 908 | 143 | 30 | nemščina |
|
OW | Obwalden (Obwald) | 1291 | Sarnen | 33.997 | 491 | 66 | 7 | nemščina |
|
NW | Nidwalden (Nidwald) | 1291 | Stans | 40.287 | 276 | 138 | 11 | nemščina |
|
GL | Glarus | 1352 | Glarus | 38.237 | 685 | 51 | 25 | nemščina |
|
ZG | Zug | 1352 | Zug | 109.141 | 239 | 416 | 11 | nemščina |
|
FR | Fribourg | 1481 | Fribourg | 263.241 | 1.671 | 141 | 168 | francoščina, nemščina |
|
SO | Solothurn | 1481 | Solothurn | 250.240 | 791 | 308 | 125 | nemščina |
|
BS | Basel-Stadt (Basel-mesto) | 1501 (del Basla do leta 1833) | Basel | 185.227 | 37 | 5.072 | 3 | nemščina |
|
BL | Basel-Landschaft (Basel-dežela) | 1501 (del Basla do leta 1833) | Liestal | 269.145 | 518 | 502 | 86 | nemščina |
|
SH | Schaffhausen | 1501 | Schaffhausen | 74.527 | 298 | 246 | 32 | nemščina |
|
AR | Appenzell Ausserrhoden | 1513 (del Appenzella do leta 1597) | Herisau / Trogen[5] | 52.654 | 243 | 220 | 20 | nemščina |
|
AI | Appenzell Innerrhoden | 1513 (del Appenzella do leta 1597) | Appenzell | 15.471 | 173 | 87 | 6 | nemščina |
|
SG | St. Gallen (St. Gall) | 1803 | St. Gallen | 465.937 | 2.026 | 222 | 88 | nemščina |
|
GR | Graubünden (Grisons) | 1803 | Chur | 188.762 | 7.105 | 26 | 203 | nemščina, retoromanščina, italijanščina |
|
AG | Aargau (Argovia) | 1803 | Aarau | 581.562 | 1.404 | 388 | 229 | nemščina |
|
TG | Thurgau (Thurgovia) | 1803 | Frauenfeld / Weinfelden[6] | 238.316 | 991 | 229 | 80 | nemščina |
|
TI | Ticino | 1803 | Bellinzona | 328.580 | 2.812 | 110 | 190 | italijanščina |
|
VD | Vaud | 1803 | Lausanne | 672.039 | 3.212 | 188 | 376 | francoščina |
|
VS | Valais | 1815 | Sion | 298.580 | 5.224 | 53 | 153 | francoščina, nemščina |
|
NE | Neuchâtel | 1815 | Neuchâtel | 169.782 | 803 | 206 | 62 | francoščina |
|
GE | Ženeva | 1815 | Ženeva | 438.177 | 282 | 1.442 | 45 | francoščina |
|
JU | Jura | 1979 (prej del kantona Bern) | Delémont | 69.555 | 838 | 82 | 83 | francoščina |
|
CH | Švica | Bern | 7.593.494 | 41.285 | 174 | 2.715 | nemščina, francoščina, italijanščina, retoromanščina |
Dvočrkovne kratice za švicarske kantone so v pogosti uporabi, npr. na avtomobilskih registracijah in na ISO 3166-2 kodah (s pridevkom »CH-«, npr. CH-SZ za kanton Schwyz).