Ogrsko grabljišče

rastlinska vrsta

Ogrsko grabljišče (znanstveno ime Knautia drymeia) je zelnata trajnica iz družine kovačnikovk (Caprifoliaceae),[2] ki raste v srednji in jugovzhodni Evropi.[3]

Ogrsko grabljišče

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Klad: Cevnice (traheofiti)
Klad: Kritosemenke
Klad: Prave dvokaličnice
Klad: Asteride
Red: Dipsacales (ščetičevci)
Družina: Caprifoliaceae (kovačnikovke)
Rod: Knautia (grabljišče)
Vrsta: K. drymeia
Znanstveno ime
Knautia drymeia
Heuff., 1856[1]
Sinonimi[1]
  • Asterocephalus ciliata Raf.
  • Knautia ciliata Coult.
  • Knautia dipsacifolia Heuff.
  • Scabiosa ciliata Kit.

Taksonomija uredi

To vrsto je prvi formalno opisal avstrijski botanik Johann Heuffel v svojem delu Flora 39 leta 1856.[4]

Znanih je nekaj podvrst ogrskega grabljišča:[1]

  • Knautia drymeia subsp. centrifrons (Borbás) Ehrend.
  • Knautia drymeia subsp. drymeia
  • Knautia drymeia subsp. intermedia (Pernh. & Wettst.) Ehrend.
  • Knautia drymeia subsp. nympharum (Boiss. & Heldr.) Ehrend.
  • Knautia drymeia subsp. tergestina (Beck) Ehrend.

Opis uredi

To pokončno rastoče grabljišče lahko doseže od 40 do 60 centimetrov višine in je zlahka prepoznavno po svoji listni rozeti, iz katere izrašča več cvetočih poganjkov. Steblo je dlakavo in olistano po celi dolžini.[2] Nasprotno nameščeni listi so enostavni in celi, v večini primerov pecljati, pokriti s trihomi in suličasti do jajčasti.[2][5] Prilistov ni.[5]

Ogrsko grabljišče velja za zelo morfološko raznoliko vrsto.[6] Podvrste je med seboj moč ločevati s pomočjo vegetativnih delov rastline, predvsem značilnosti njenih listov. Podvrsta drymeia ima stebelne liste, ki so jajčasti do jajčastosuličasti, medtem ko pritlične liste pokrivajo belkaste ščetine. Po drugi strani so listi pritlične rozete pri podvrsti intermedia pokriti z rumenimi ščetinicami, medtem ko so stebelni listi bodisi podolgasti bodisi suličasti. Podvrsta tergestina ima ščetine bele do sive (kot pri ssp. drymei), njeni stebelni listi pa so široko jajčasti in globoko nazobčani.[2]

Večje število cvetov se združuje v koške (obliko socvetja), ki so obdani s suličastimi ovojkovimi listi. Vsak someren (zigomorfen) cvet sestavljajo štirje cvetni listi, pri čemer so venčni listi škrlatni, škrlatnordeči ali vijoličasti, v redkih primerih tudi beli. Ogrsko grabljišče ima čašne liste, ki so reducirani v kratke in nazobčane ščetine; teh je navadno 8. Za vrsto je značilna tako imenovana podrasla (pod ostalimi cvetnimi elementi ležeča) plodnica.[2]

Ogrsko grabljišče, ki je entomofilna (žužkocvetna) rastlina, cveti med junijem in septembrom. Dlakast plod je rožka,[5] ki doseže od 4 do 5 mm dolžine.[3] Laiki ogrsko grabljišče pogosto zamešajo z njivskim (Knautia arvensis)[2] in gozdnim (Knautia dipsacifolia) grabljiščem.[3]

Vrsta ima 2n = 40 kromosomov,[5] pri čemer so rastline poliploidi (bodisi diploidi bodisi tetraploidi).[6]

Razširjenost in habitat uredi

Ogrsko grabljišče je evropska vrsta, ki preferira južni temperatni in submeridionalni rastlinski pas.[5] V območje razširjenosti spadajo države srednje in jugovzhodne Evrope.[3] Ta relativno pogosta vrsta grabljišča raste v raznih senčnih gozdovih z gosto podrastjo, na gozdnih robovih in travnikih.[2] Le redko je ogrsko grabljišče del antropogene vegetacije.[5] Vrsto uvrščamo med hemikriptofite.[5]

Galerija uredi

Sklici uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 »Knautia drymeia Heuff«. www.gbif.org (v angleščini). Pridobljeno 3. septembra 2021.
  2. 2,0 2,1 2,2 2,3 2,4 2,5 2,6 »Ogrsko grabljišče - Urbanatura«. www.urbanatura.si. Pridobljeno 3. septembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  3. 3,0 3,1 3,2 3,3 »Art Info: Knautia drymeia«. www.infoflora.ch. Pridobljeno 3. septembra 2021.{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: url-status (povezava)
  4. »Flora Croatica Database : 26530«. hirc.botanic.hr. Pridobljeno 3. septembra 2021.
  5. 5,0 5,1 5,2 5,3 5,4 5,5 5,6 Data: Knautia drymeia. Pladias – Database of the Czech Flora and Vegetation. www.pladias.cz. Retrieved 3. September 2021.
  6. 6,0 6,1 Rešetnik, Ivana; Frajman, Božo; Schönswetter, Peter (2016). »Heteroploid Knautia drymeia includes K. gussonei and cannot be separated into diagnosable subspecies«. American Journal of Botany. 103 (7): 1300–1313. doi:10.3732/ajb.1500506. ISSN 0002-9122.

Zunanje povezave uredi