Norovirusi so rod virusov iz družine Caliciviridae, ki povzročajo večino nebakterijskih epidemičnih gastroenteritisov.[1] Povzročajo okužbe pri ljudeh vseh starosti.[2]

Norovirusi

Posnetek virusa Norwalk s presevnim elektronskim mikroskopom. Merilo = 50 nm
Razvrstitev virusov
Skupina: Skupina IV ((+)ssRNA)
Red: 'nedodeljen
Družina: Caliciviridae
Rod: Norovirus
Tipska vrsta
virus Norwalk

Norovirus se prenaša po fekalno-oralni poti z okuženo hrano ali vodo, s stikom z okuženo osebo[3] in preko okuženih površin.[4] Norovirusi vsako leto okužijo v svetu okoli 267 milijona ljudi in povzročijo okoli 200.000 smrti. Smrtnost zaradi okužbe z norovirusi je znatno večja v manj razvitih državah, zlasti pri otrocih, starejših in bolnikih z imunsko pomanjkljivostjo.[5]

Okužbo spremljajo slabost, silovito bruhanje, vodena driska, bolečina v trebuhu in v nekaterih primerih izguba okušanja. Pojavijo se lahko tudi letargija, slabotnost, bolečine v mišicah in zmerna vročina. Bolezen je običajno samoomejujoča in redko pride do hude oblike. Čeravno je lahko okužba z norovirusi zelo nelagodna, običajno ni nevarna in večina bolnikov popolnoma okreva v nekaj dneh.[6]

Norovirus hitro uničijo segrevanje in razkužila na osnovi klora, manj učinkovita pa so alkoholna razkužila in detergenti.[7]

Okužba povzroči običajno le nepopolno in začasno imunost.[8] Po nekaterih podatkih traja zaščitna imunost proti istemu sevu virusa 6 mesecev, po dveh letih pa imunost povsem izzveni.[9]

Diagnoza okužbe uredi

Za diagnozo okužbe je so na voljo rutinski testi, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo (PCR) in dajo rezultat v nekaj urah. Ti testi so zelo občutljivi in zaznajo zelo nizko število virusnih delcev v vzorcu.[10]

Na tržišču so tudi testi ELISA, pri katerih poteka zaznava različnih sevov norovisusa s pomočjo protiteles, vendar sta občutljivost in specifičnost teh testov manjši.[11]

Prenašanje uredi

Norovirusi se prenašajo po večini z neposrednim stikom z okuženo osebo (v 62–84 % vseh poročanih izbruhov bolezni)[12] in posredno z okuženo vodo ali hrano. Gre za zelo nalezljiv virus in že manj kot 20 virusnih delcev (po nekaterih podatkih le 5[9]) lahko povzroči okužbo.[2] Prenos se lahko zgodi z aerosoliziranimi virusnimi delci, na primer v bližini bruhajočega bolnika ali ob splakovanju straniščne školjke s kužno vsebino bruhanja ali driske.[13] Virusi se izločajo tudi po prenehanju simptomov, izločanje virusov je zaznavno še več tednov po okužbi.[14]

Zlasti veliko tveganje za prenos okužbe predstavlja bruhanje, pri čemer se virus prenaša kapljično. Znan je primer, ko je bolnica, ki je bruhala v restavraciji, okužila številne goste in prvotno so domnevali, da je bolezen teh gostov povzročila okužena hrana.[15] Leta 1998 je za šestimi mizami večerjalo 168 oseb in ena od njih, je bruhala po tleh. Osebje je takoj očistilo tla in gostje so nadaljevali z večerjo, čez tri dni pa je 52 od teh zbolelo za simptomi vročine, slabosti, bruhanja in driske. Kasneje so ugotovili, da je zbolelo 92 % oseb, ki je sedelo za isto mizo kot bruhajoča bolnica. Ob sosednjih mizah je zbolelo 70 % gostov, za najbolj oddaljeno mizo pa je zbolelo 25 % oseb. Kasneje so izbruh pripisali okužbi z norovirusom. V kasnejših letih so poročali o še več izbruhih zaradi prenosa okužbe z bruhanjem.[16]

Pri izbruhu v enem od taborov na Nizozemskem je vsak bolnik z gastroenteritisom v povprečju okužil 14 drugih oseb, preden so uvedli stroge higienske ukrepe. Po uvedbi ukrepov je še vedno bolnik povprečno okužil 2,1 osebe.[17]

Ameriški Center za nadzor in preprečevanje bolezni je v študiji preučil 11 izbruhov okužbe z norovirusi v zvezni dravi New York ter ugotovil, da je v sedmih primerih prišlo do prenosa zaradi neposrednega stika z bolnikom, v dveh primerih zaradi okužene hrane, v enem primeru zaradi okužene vode, v enem primeru pa je način prenosa ostal neznan. Do okužbe z vodo lahko pride v bazenih, plavalnih jezerih, vodnjakih, z vodovodno vodo ...[18]

Največje tveganje za prenos okužbe s hrano predstavljajo toplotno nezadostno obdelani lupinarji.[19] Kadar ne gre za lupinarje, je vzrok okužbe s hrano praviloma onesnaženje hrane med obdelovanjem.[20]

Razvrstitev uredi

 
Norovirusni delci v blatu, posneti s presevnim elektronskim mikroskopom

Norovirusi so genetsko raznovrstna skupina virusov z enoverižno RNK, ki spadajo vb družino kalicivirusov.[21] Po Mednarodnem komiteju za taksonomijo virusov spada v rod norovirusov le ena vrsta, in sicer virusi Norwalk.[22] Različni serotipi, sevi in izolati norovirusov pa vključujejo:[23]

  • virus Norwalk;
  • virus Havaji;
  • virus Snežnega gorovja;
  • virus Mehika;
  • virus Desert Shield;
  • virus Southampton;
  • virus Lordsdale;
  • virus Wilkinson.[24]

Noroviruse genetsko razvrščajo v pet genetskih skupin (GI, GII, GIII, GIV in GV), ki jih nadalje delijo v genotipe. Genetska skupina, ki pri ljudeh najpogosteje povzroča okužbe, je genetska skupina II (virus Bristol, virus Lordsdale, virus Toronto, virus Mehika, virus Havaji, virus Snežnega gorovja[21]), ki trenutno obsega 19 genotipov. Pri ljudeh povzročajo okužbo tudi norovirusi genetskih skupin I (virus Norwalk, virus Desert Shield, virus Southampton[21]) in IV, medtem ko genetska skupina III okuži govedo, genotip V pa so osamili pri miših.[24]

Norovirus, ki med odraslimi povzroči največ izbruhov gastroenteritisa, spada v genetsko skupino II in genotip 4 (okrajšano GII.4) ter se pojavlja po vsem svetu.[25]

Sklici uredi

  1. http://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5529490/norovirus?query=norovirus, Slovenski medicisnski e-slovar, vpogled: 30. 4. 2015.
  2. 2,0 2,1 Morillo SG; Timenetsky Mdo C (2011). »Norovirus: an overview«. Revista Da Associação Médica Brasileira (1992). 57 (4): 453–458. doi:10.1016/s0104-4230(11)70094-x. PMID 21876931.
  3. Goodgame R (2006). »Norovirus gastroenteritis«. Curr Gastroenterol Rep. 8 (5): 401–408. doi:10.1007/s11894-006-0026-4. PMID 16968608.
  4. Said MA; Perl TM; Sears CL (november 2008). »Healthcare epidemiology: gastrointestinal flu: norovirus in health care and long-term care facilities«. Clinical Infectious Diseases. 47 (9): 1202–1208. doi:10.1086/592299. PMID 18808354.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)
  5. Debbink K; Lindesmith LC; Donaldson EF; Baric RS (2012). »Norovirus Immunity and the Great Escape«. PLoS Pathog. 8 (10): e1002921. doi:10.1371/journal.ppat.1002921.
  6. »Norovirus - NHS Choices«. Nhs.uk. 20. januar 2014. Pridobljeno 9. februarja 2014.
  7. Jimenez L; Chiang M (2006). »Virucidal activity of a quaternary ammonium compound disinfectant against feline calicivirus: a surrogate for norovirus«. Am J Infect Control. 34 (5): 269–273. doi:10.1016/j.ajic.2005.11.009. PMID 16765204.
  8. Lindesmith L; Moe C; Lependu J; Frelinger JA; Treanor J; Baric RS (2005). »Cellular and Humoral Immunity following Snow Mountain Virus Challenge«. J. Virol. 79 (5): 2900–2909. doi:10.1128/JVI.79.5.2900-2909.2005. PMC 548455. PMID 15709009.
  9. 9,0 9,1 Leon, Juan (2008). »Chapter 9«. V Vajdy, Michael (ur.). Immunity Against Mucosal Pathogens. Springer. str. 232. ISBN 9781402084126.
  10. Marshall JA; Bruggink LD (2006). »Laboratory diagnosis of norovirus«. Clin. Lab. 52 (11–12): 571–581. PMID 17175887.
  11. Wilhelmi de Cal I; Revilla A; del Alamo JM; Román E; Moreno S; Sánchez-Fauquier A (2007). »Evaluation of two commercial enzyme immunoassays for the detection of norovirus in faecal samples from hospitalised children with sporadic acute gastroenteritis«. Clin. Microbiol. Infect. 13 (3): 341–343. doi:10.1111/j.1469-0691.2006.01594.x. PMID 17391396. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 15. decembra 2018. Pridobljeno 8. maja 2015.
  12. Moore MD; Goulter RM; Jaykus L (april 2015). »Human Norovirus as a Foodborne Pathogen: Challenges and Developments«. Annual Review of Food Science and Technology (2015). 6 (1): 411–433. doi:10.1146/annurev-food-022814-015643.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: samodejni prevod datuma (povezava)[mrtva povezava]
  13. "I've lost my appetite...": New Scientist article on spread of viral food poisoning across a restaurant by eating near where someone has vomited
  14. Atmar RL; Opekun AR; Gilger MA; Estes MK; Crawford SE; Neill FH; Graham DY (Oktober 2008). »Norwalk Virus Shedding after Experimental Human Infection«. Emerging Infect. Dis. 14 (10): 1553–7. doi:10.3201/eid1410.080117. PMC 2609865. PMID 18826818.
  15. Marks PJ; Vipond IB; Carlisle D; Deakin D; Fey RE; Caul EO (Junij 2000). »Evidence for airborne transmission of Norwalk-like virus (NLV) in a hotel restaurant«. Epidemiol. Infect. 124 (3): 481–487. doi:10.1017/s0950268899003805. PMC 2810934. PMID 10982072.
  16. Marks PJ; Vipond IB; Regan FM; Wedgwood K; Fey RE; Caul EO (Avgust 2003). »A school outbreak of Norwalk-like virus: evidence for airborne transmission«. Epidemiol. Infect. 131 (1): 727–736. doi:10.1017/s0950268803008689. PMC 2870014. PMID 12948373.
  17. Heijne JC; Teunis P; Morroy G; Wijkmans C; Oostveen S; Duizer E; Kretzschmar M; Wallinga J (2009). »Enhanced Hygiene Measures and Norovirus Transmission during an Outbreak« (PDF). Emerg. Infect. Dis. 15 (1): 24–30. doi:10.3201/1501.080299. PMC 2660689. PMID 19116045.
  18. Hedberg CW; Osterholm MT (1993). »Outbreaks of food-borne and waterborne viral gastroenteritis«. Clin. Microbiol. Rev. 6 (3): 199–210. PMC 358282. PMID 8395330.
  19. »Shellfish consumption and the risk of norovirus infection«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 14. julija 2014. Pridobljeno 12. maja 2015.
  20. Parashar UD; Monroe SS (2001). »"Norwalk-like viruses" as a cause of foodborne disease outbreaks«. Rev. Med. Virol. 11 (4): 243–52. doi:10.1002/rmv.321. PMID 11479930.
  21. 21,0 21,1 21,2 Department of Health and Ageing Norovirus laboratory case definition
  22. Carstens, Eric B.; King, Andrew; Lefkowitz, Elliot; Adams, Michael I. (2011). Virus Taxonomy: Ninth Report of the International Committee on Taxonomy of Viruses. Amsterdam: Elsevier. str. 981–982. ISBN 0-12-384684-6.
  23. Schuffenecker I; Ando T; Thouvenot D; Lina B; Aymard M (2001). »Genetic classification of "Sapporo-like viruses"«. Arch. Virol. 146 (11): 2115–2132. doi:10.1007/s007050170024. PMID 11765915.
  24. 24,0 24,1 Ramirez S; Giammanco GM; De Grazia S; Colomba C; Martella V; Arista S (2008). »Genotyping of GII.4 and GIIb norovirus RT-PCR amplicons by RFLP analysis«. J. Virol. Methods. 147 (2): 250–256. doi:10.1016/j.jviromet.2007.09.005. PMID 17953996.
  25. Noel JS; Fankhauser RL; Ando T; Monroe SS; Glass RI (2000). »Identification of a distinct common strain of "Norwalk-like viruses" having a global distribution«. J. Infect. Dis. 179 (6): 1334–1344. doi:10.1086/314783. PMID 10228052.