Noriščina ali vzhodnokeltski jezik je nerazvrščen celinski keltski jezik. Njegov obstoj dokazujeta dva fragmentirana zapisa iz časa rimske province Norik (eden zapis prihaja iz Grafensteina v Avstriji, drugi pa s Ptuja v Sloveniji), vendar zapisa ne dajeta dovolj informacij, da bi bil možen kakršenkoli sklep o sami naravi tega jezika. Ne glede na to, lahko domnevamo, da je bil jezik verjetno podoben drugim bližnjim keltskim jezikom, kot npr. galščini. Ni znano, kdaj je jezik izumrl.

Noriščina
Materni jezikNoriško kraljestvo
Norik (rimska provinca)
PodročjeSrednja Evropa
Izumrldokazana uporaba v 2. stoletju n.š.
indoevropski
Jezikovne oznake
ISO 639-3nrc
Seznam Linguist
nrc
Glottolognori1240

Ptujski napis uredi

 
ARTEBUDZBROGDUI (faksimile izvirnega napisa, zapisanega z desne proti levi strani)

Ptujski napis, ki so ga odkrili leta 1894, je pisan z desne proti levi strani v severnoitalski abecedi[1] in ga beremo kot:

ARTEBUDZBROGDUI

Napis domnevno označuje dve osebni imeni in sicer v pomenu: »Artebudz (sin) Brogduosa[2] Ime Artebudz bi lahko pomenilo »medvedji penis«."[3] (primerjaj valižanski arth v pomenu »medved« in irski bod v pomenu »penis«), medtem ko lahko Brogduos vsebuje oznako brog-, mrog- v pomenu »dežela«[4] (primerjaj z valižanskim bro v pomenu »regija, dežela«). Alternativno lahko zapis preberemo kot » Artebudz Brogdosu, kjer se drugo ime nahaja v dajalniku.[5]

Grafensteinski napis uredi

 
Grafensteinski zapis in faksimile zapisa

Grafensteinski napis na opečnati ploščici iz 2. stoletja n.š. so odkrili v grobni jami leta 1977 in čeprav je le delno ohranjen, je njegov ohranjen del mogoče prebrati tako:[1]

MOGE • ES[

P• II- LAV • EX[
ṆE • SAḌỊÍES[
OLLO • SO • VILO[
ỌNẠ C[…]

OLLO • SO • ? [
P LṾGNṾ • SI

Moge verjetno nastopa kot osebno ime oziroma kot okrajšava enega od osebnih imen, P• II- lav je okrajšava za latinsko utežno mero, ne sadiíes je glagoska oblika z verjetnim pomenom »(ti) nisi postavil/položil«, ollo morda pomeni »ta vsota« in Lugnu še eno osebno ime. Besedilo je torej mogoče obravnavati kot zapis nekakšne finančne transakcije.[1]

Predlagani so bili tudi drugačni načini branja tega zapisa:

MOGE • ES+[---]

PET(?) LAV • EX[---]
NE • SAMES[---]
OLLO • SO • VILO •[---]
ONA O(?) + ++

OLLO • SO •+
+ LVGNI • SI[6]

in
MOGV • CISS [---

PETILAV • IEX[---
NE • SADIIES[---
OLLO • SO • VILO •[---
ONA DOM...OC[

OLLO • SO • VIA .[
ILVGNV.SI[[7]

Glej tudi uredi

Viri uredi

  1. 1,0 1,1 1,2 David Stifter, 2007-10-12, Keltisch in Österreich (Powerpoint document) Arhivirano 2011-05-31 na Wayback Machine., (PDF of lecture) Arhivirano 2010-05-08 na Wayback Machine.. Pridobljeno 09.01.2008.
  2. Encyclopédie de l'arbre celtique, Vase de Ptuj. Pridobljeno 09.01.2008.
  3. Il Vocabolario Celtico, p. 87, p. 89. Pridobljeno 09.01.2008.
  4. A. Falileyev, Dictionary of Continental Celtic Place-Names Arhivirano 2008-12-19 na Wayback Machine.. Pridobljeno 09.01.2008.
  5. Indogermanistik Wien, University of Vienna, Quellentexte: Ptuj. Pridobljeno 09.01.2008.
  6. Indogermanistik Wien, University of Vienna, Quellentexte: Grafenstein. Pridobljeno 09.01.2008.
  7. Encyclopédie de l'arbre celtique, Tuile de Grafenstein. Pridobljeno 09.01.2008.