Noni (znanstveno ime Morinda citrifolia) je vrsta zimzelenih dreves jugovzhodne Azije, Avstralije in Oceanije. Iz sadežev rastline pridobivajo noni sok.

Noni

Listi in sadeži
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Gentianales (sviščevci)
Družina: Rubiaceae (broščevke)
Rod: Morinda
Vrsta: M. citrifolia
Znanstveno ime
Morinda citrifolia
L.
Noni, Morinda citrifolia

Zdravilni učinki uredi

Danes se noni sok uporablja, kot zdravilo za dolg seznam bolezni: artritis, sladkorno bolezen, visok krvni pritisk, bolečine v mišicah, menstrualne težave, glavobole, bolezni srca, AIDS, želodčne razjede, zvine, depresijo, senilnost, slabo prebavo in aterosklerozo. Vendar učinkovitost nonija za večino teh namenov ni dokazana. Imel naj bi tudi protitumorno delovanje, kar so poskušali raziskati v kar nekaj študijah. V študiji na univerzi v Louisiani so ugotovili, da noni zmanjša rast kapilar v tumorjih.[1] Neka druga študija, ki so je potekala na univerzi na Havajih je pokazala, da noni sok vsebuje s polisaharidi bogato substanco(noni-ppt), ki naj bi zavirala rast tumorjev z aktivacijo imunskega sistema bolnika.[2]

Škodljivi učinki uredi

Leta 2005 sta dve znanstveni publikaciji opisali primer akutnega hepatitisa, ki ga povzroča uživanje M. citrifolia. Hepatotoksični naj bi bili antrakinoni, ki se nahajajo v koreninah, listih in sadju M. citrifolia.[3] Temu so sledile raziskave, ki so pokazale, da noni sok ni strupen za jetra, tudi pri porabi v velikih odmerkih, in vsebuje majhne količine antrakinonov, ki so potencialno strupeni za jetra.[4]

Uživanje noni soka lahko privede tudi do povečane koncentracije kalija v krvi. Medtem ko je kalij dragoceno hranilo v običajni prehrani, ga osebe z napredovano ledvično boleznijo ne morejo izločati ustrezno in se morajo izogibati noni soku, za katerega je znano, da povzroča hiperkalijemijo.[5]

Viri uredi

  1. Hornick CA; Myers A; Sadowska-Krowicka H; Anthony CT; Woltering EA (Junij 2003). »Inhibition of angiogenic initiation and disruption of newly established human vascular networks by juice from Morinda citrifolia (noni)«. Angiogenesis. 6 (2): 143–9. PMID 14739620.
  2. Hirazumi A; Furusawa E. (Avgust 1999). »An immunomodulatory polysaccharide-rich substance from the fruit juice of Morinda citrifolia (noni) with antitumour activity«. Phytotherapy research. 13 (5): 380–7. PMID 10441776.
  3. Stadlbauer V; Fickert P; Lackner C; Schmerlaib J; Krisper P; Trauner M; Stauber RE (Avgust 2005). »Hepatotoxicity of noni juice: Report of two cases«. World Journal of Gastroenterology. 11 (30): 4758–60. PMID 16094725. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 9. septembra 2011. Pridobljeno 10. maja 2011.
  4. West BJ; Jensen CJ; Westendorf J (Junij 2006). »Noni juice is not hepatotoxic«. World Journal of Gastroenterology. 12 (22): 3616–19.[mrtva povezava]
  5. Mueller BA; Scott MK; Sowinski KM; Prag KA. (Februar 2000). »Noni juice (Morinda citrifolia): hidden potential for hyperkalemia?«. American journal of kidney diseases. 35 (2): 310–2. PMID 10676732.