Navadni močerad

vrsta dvoživk v rodu Salamandra (močerad)

Navadni močerad ali pisani močerad (znanstveno ime Salamandra salamandra) je repata dvoživka. Zraste do 20 cm. Njegov hrbet in boki imajo rumene lise na črni podlagi, zaušesne žleze pa imajo za razliko od planinskega močerada številne pore. Vzorec je osebno značilen, tako da lahko prepoznavamo posamezne osebke[1]. Zadržuje se v bližini izvirov ali manjših gozdnih potokov, saj ima rad mokra tla. Močerad ima po vsem telesu strupne žleze, ki ga ščitijo pred plenilci, vendar človeku ni nevaren, razen če si strup zanesemo v oči ali usta. Zanj je značilno, da lahko regenerira svoje organe - ne samo izgubljene noge, ampak tudi bolj kompleksne organe, kot so ledvica, oči ter celo srce. Pari se spomladi in jeseni. Ličinke se razvijejo v telesu samice. Ob rojstvu imajo že razvite okončine. Nato živijo nekaj mesecev v vodi. Ne razlikujejo se veliko od odraslih močeradov, razen da imajo škrge in da so veliko manjše. Njegova življenjska doba je do dvajset let.

Navadni močerad

Ohranitveno stanje taksona
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Animalia (živali)
Deblo: Chordata (strunarji)
Razred: Amphibia (dvoživke)
Red: Caudata (repati krkoni)
Družina: Salamandridae (pupki in močeradi)
Rod: Salamandra
Vrsta: S. salamandra
Znanstveno ime
Salamandra salamandra
(Linnaeus, 1758)
Podvrste
  • Salamandra salamandra alfredschmidti
  • Salamandra salamandra almanzoris
  • Salamandra salamandra bejarae
  • Salamandra salamandra bernardezi
  • Salamandra salamandra beschkovi
  • Salamandra salamandra crespoi
  • Salamandra salamandra fastuosa
  • Salamandra salamandra galliaca
  • Salamandra salamandra gigliolii
  • Salamandra salamandra longirostris
  • Salamandra salamandra morenica
  • Salamandra sal. salamandra – Gefleckter F.
  • Salamandra sal. terrestris – Gebänderter F.
  • Salamandra salamandra werneri

Podvrste

uredi
  • Salamandra salamandra salamandra je vzhodnejša podvrsta močerada, ki ima okroglaste rumene lise raztresene nepravilno po telesu.
  • Salamandra salamandra terrestris prebiva od zahodnega dela Nemčije do Francije in ima okroglaste rumene lise razvrščene v dveh vzdolžnih progah.
uredi
 
Močerad v vlažnem, listnatem gozdu pri Orlah.

V Sloveniji se navadni močerad nahaja v vlažnejših listnatih gozdovih v sredogorju.

Reference

uredi
  1. Sket B. s sod (ur.) (2003). Živalstvo Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. str. 664. COBISS 123099392. ISBN 86-365-0410-4.
  • Cochran D.M. Ilustrirana enciklopedija živali, Dvoživke.

Zunanje povezave

uredi